Sherlock

Torek, dopoldne: pišem predlogo raziskave, napišem poved o glavnih znanstvenih spretnostih, kot so opazovanje, preizkušanje, ustvarjalnost, domišljija in razprava. Nisem govorila o sebi ali svojih veščinah, a so me te štiri besede spomnile na enega in edinega Sherlocka Holmesa. Začela sem pospravljati svoje ideje in dva pojma sta prisvetila na površje: dedukcija in miselna palača (t. i. mind palace). Zraven pa velik vprašaj: kaj pa če bi danes pisala o Sherlocku?

Do večera se je tretjina predloge raziskave spisala, drugi del časa pa sem namenila kar raziskovanju slavnega detektiva. Sedaj imam odprtih 23 zavihkov gradiva o Sherlocku, dve knjigi na računalniškem namizju in eno fizično pred seboj na mizi. Večino literature sem prebrala, v glavi pa še večji nered. Tokrat bom s pisanjem ustvarjala lastno miselno palačo. Moja prva bo o Sherlocku.

En in edini, SH. (vir)

Preden vstopim vanjo, naj povem: zavedam se, da nam je Sherlock, prvi, verjetno tudi edini posvetovalni detektiv na svetu, tako blizu zato, ker je pravzaprav superjunak brez kakršnih koli posebnih moči. Njegova glavna moč sta um in kognicija. Prav vsi bi lahko postali Sherlock! (No s**t, Sherlock!) Naj vas povabim v miselno palačo Sherlocka Holmesa. Jaz sem v svojo palačo dodala zvoke in ljudi. Kot sem se naučila, ni nujno, da so vedno del miselne palače. Meni so pomagali urediti misli.

Smo na Bakerjevi ulici v Londonu. Bližamo se stavbi na 221b. Na vratih napis: “Kako postati Sherlock?” Odpremo vrata; zaškripajo. Levo od nas stopnice, vhod v miselno palačo, desno vhod v spodnje stanovanje. Ker želimo izvedeti, kaj je miselna palača, se podamo po stopnicah.

Na levo od stopnic je zid, desno ograja. Zgodovina ideje o miselni palači sega v čas Starih Grkov in Rimljanov, zato si ograjo predstavljamo sestavljeno iz grških stebrov, okoli slednje pa so napeti zeleni rimski oljčni venci. Sama metoda nosi ime metoda po lociju. Loci izhaja iz besede locus ali prostor oz. lokacija. Stopimo na prvi dve stopnici; na tretji se izriše locus. Miselna palača je metoda pomnjenja, kjer uporabimo prostorski spomin in si ustvarimo neki prostor v glavi, kamor potem dodajamo stvari, ki si jih moramo zapomniti. Miselno palačo uporabljajo tudi ljudje, ki tekmujejo na raznih tekmovanjih v spominu. Največkrat je v začetku dobro uporabiti prostor, ki ga dobro poznamo, na primer svojo sobo ali stanovanje, v katerem živimo. Lahko pa ustvarjamo tudi izmišljene prostore. Na levo, na zidu, na primer veliki barvni grafit mislene palače s puščico proti zgornjemu stanovanju.

Velika vrata, rjava in masivna. Potrkamo – knok, knok. Od znotraj glas: “Kdo je tam?” “Radovedneži, ki si ustvarjamo miselno palačo.” Od znotraj: “Radovedneži se radi čudijo.” Tokrat odgovorim sama: “Drži.” “Samo ena radovednica?” Jaz: “Da, Z..” Zaslišim šepetanje in nejevoljnost: “Torej Z., ki se rada čudi. Stopi naprej!”

Človek v sobi me je povabil, naj vstopim, vmes je z uporabo deduktivnega logičnega sklepanja ugotovil, da sem radovedna. Jaz pa sem vam opisala klasično filozofsko dedukcijo, kjer iz splošnega sklepamo na posamezno – iz radovednežev na radovedno Z., ki se rada čudi. Sherlock Holmes je sicer znan po svoji znanosti o dedukciiji in njegovi znanstveni metodi. A on NE uporablja dedukcije v dobesednem pomenu besede. Sedaj smo v sobi. Na stolu sedi, kdo drug kot Sherlock. Zraven pa dr. Watson. A od tu šepetanje!

“A, radovedna,” me ustavi. “Da.”

Sherlock je sedaj znan kot sociopat. Izraz se je prijel zaradi BBC-jeve nadaljevanke Sherlock. A nekaterim, to ni všeč. Sherlock ni ne sociopat ne psihopat. Res zna biti hladen; empatija ni njegova vrlina, a mu je je mar za dr. Watsona in še za koga. Sicer pa, saj tudi mi sami v najrazličnejših situacijah z različnimi ljudmi reagiramo različno; do nekaterih smo hladni, nad drugimi smo navdušeni. Smo zato sociopati?

Zavedam se, da mi Sherlock ne bo kar tako izdal svojih skrivnosti. Za trenutek skočim na splet, med svojih 23 zavihkov, da ugotovim, kakšna je Sherlockova dedukcija. Ob iskanju rešitve uporablja več poti razmišljanja, brani se vnaprejšnjih sodb, kljub temu pa ga vodi intuicija. V tistem trenutku se obrnem. Desno od vrat zagledam zid, na njem zemljevid in nekaj tematsko ločenih otokov lepljivih listkov in daljših besedil. Ugotovim, da so to verjetno podatki o primeru, ki trenutno zapolnjuje Sherlockovo podstrešje. To so torej podatki, ki jih je pridobil z opazovanjem in zbiranjem dokazov. Tako poteka njegova dedukcija. Sherlock je posebno pozoren na vse, kar ima zanj neko informacijsko vrednost. Opazovanje je ključno.

Tukaj me zmoti: “Kaj počneš tukaj?” “Gradim si miselno palačo,” odgovorim. Reče: “A,” in obmolkne.

Ozrem se na desno, polna stena podatkov. Slednje nato Sherlock uredi – pospravi si podstrešje. Preverja možna dogajanja in razlage o primeru. Nepomembne podatke sproti izbriše in na koncu ostane z eno samo možno razlago dogodkov.

To je njegova dedukcija – veliko opazovanja, urejanje podstrešja in odgovor. Ga že zaslišim: “Ja, to je to. Proces začnem z domnevo, z več domnevami. Ko bom odstranil vse tiste domneve, ki so nemogoče, je tisto, kar ostane, ne glede na to, kako neverjetno je, resnično.” Obrnem se na levo, proti Sherlocku, in rečem: “Kaj pa, če ostane več ‘neverjetnih’ razlag?” Ob tem opazim, da sta na levi dve okni – več razlag. Sherlock: “Če ostane več razlag, preizkušam eno za drugo, dokler ne najdem tiste, ki ima zadostno podporo v dokazih.” “Aha.” Sedaj kažem hrbet miselnemu zemljevidu, desno od mene sta dve okni, jaz pa sem obrnjena proti zidu.

Do sedaj imamo: ob vhodu rimsko-grško zgodovino miselne palače; na vratih v prvem nadstropju dedukcijo; ko stopimo čez vrata na desni strani: opazovanje in urejanje informacij ter holmesovska dedukcija; nasproti vrat – dve okni – je več razlag za preverjanje hipotez. Dve steni in pogovor s Sherlockom pa prepuščam vaši domišljiji: kaj o slavnem junaku ali njegovem avtorju Arthurju Conanu Doylu boste spravili noter, je vaša odločitev.

Vsekakor pa upam, da smo si zapomnili: spomin – miselna palača, dedukcija, spoznavanje, znanje, čim več opazovanja, ohranjanje odprte glave in nato izpeljevanje rešitev ter izločanje tistih, ki se ne skladajo s predhodnim opazovanjem. Karkoli nam ostane, je, ne glede na to, kako neverjetno bi lahko bilo, resnično!

To je to!

Z, ta radovedna

* Če je kdo izmed vas ljubitelj BBC-jeve nadaljevanke Sherlock, ste verjetno ugotovili, da ste se v zapisu znašli v stanovanju novodobnega Sherlocka. Če je ne poznate, jo priporočam.