Cirilica

31 Jul

Čez dober dan grem ponovno malo naokoli. Še malo se grem učit, predvsem pa se imet fajn in spoznavat nove reči. Tako sem se odločila, da grem na še eno poletno šolo, tokrat v Ukrajino, se prijavila, dobila štipendijo in jutri grem. Ko sem ljudem okoli sebe prvič omenila, da grem tja, ni prav nihče rekel: “Super, zveni zanimivo!” Vsi so bili skeptični; ne vem, od kod vsi ti predsodki. Bomo videli. Jaz komaj čakam.

Odločitev, da se prijavim v Kijev na poletno šolo, sem sprejela delno zato, ker so mi poletne šole všeč, in delno zato, ker se mi zdi super iti malo spoznavat nekoliko drugačen svet. Še zdaleč ne pričakujem velikih razlik glede na naše življenje. Vem pa, da se zna zgoditi, da bom imela težave z branjem znakov in besed. Zato sem se včeraj po dolgem času spet seznanila s svetom drugačne pisave od latinice, in sicer s cirilico. Tako je očitna izbira TBT tega tedna ravno cirilica.

Vedno me presenetijo ljudje, ki veliko vedo, o čemerkoli že. Sama res nisem poliglot in ne obvladam tujih jezikov (še našega komaj); tisti, ki obvladajo nekaj jezikov, po navadi naredijo odličen vtis. Če ne drugega, je čas, da se vsaj malo izobrazim o pisavi, katere kakšno verzijo naj bi uporabljala kar 252 milijona ljudi: predvsem v državah vzhodne Evrope ter Srednje Azije, z Rusijo na čelu.

Prva cirilica se je začela razvijati v 10. stoletju n. št., ko so slovanska ljudstva začela razvijati svojo pisavo, ki je bila izpeljana iz grške abecede. Ime je dobila po svetem Cirilu, bizantinskem misionarju. Saj se mogoče spomnite tistih dveh menihov, Metoda in Cirila, ki sta v 10. stol. n. št. pokristjanjevala ljudi po Balkanu. Začela sta s pisavo, ki jo poznamo na Hrvaškem kot glagolico, kasneje pa jo je zaradi rabe v starocerkveni pravoslavni liturgiji na vzhodu izpodrinila cirilica.

Svojo trenutno obliko je ruska cirilica dobila v 18. stol. V 19. stol. je sicer prišlo do izbrisa nekaterih črk, več ali manj pa je ostala taka, kot je že bila stoletje poprej. Cirilico uporabljajo v več kot petdesetih različnih jezikih na že omenjenih območjih (to pravzaprav ob podatku, da na svetu obstaja kar 6.800 do 6.900 različnih jezikov, ni tako veliko). Skoraj vsak jezik pa ima malo drugačno verzijo cirilice: bodisi ima dodane črke, lahko ima dodane tudi črke iz grške abecede ter tudi iz latinice ali pa spremenjene znake.

Vseeno imajo verjetno prednost ljudje, ki poznajo vsaj eno verzijo cirilice in se hitro priučijo rahlo spremenjene. Imam sicer knjigico za otroke, ki te uči cirilice, sicer ne ukrajinske, temveč srbske, a bo ravno primerna zame. Če se učim na spletu, je googlov prevajalnik preveč vabljiv. Če s tem začnem, bom mogoče do jutri že obvladala… (Pa kaj še!) Vseeno pa bi bilo uporabno nameniti malo časa temu, saj znakov še približno ni toliko, kolikor je pismenk v kitajščini.

To je to!

Z

One Response to “Cirilica”

  1. zperovic julij 31, 2012 at 22:29 #

    Me prav zanima kako je v Ukrajini. Po moje zna presenetiti. Tale zapis me tudi spomnil, da se moram spravit učit hrvaščino in srbščino🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: