Kuskus

30 Oct

“Kuskus, jed, ki je tako dobra, da so jo morali poimenovati kar dvakrat,” sem slišala nekoga nekoč reči. Danes sem si za kosilo pripravila kuskus; rada ga imam. Med kosilom sem se spomnila, da sem nekoč (na predavanjih iz botanike) slišala zanimivo zgodbo o izvoru kuskusa.

Kuskus je po navadi narejen iz pšeničnih zrn, in sicer iz zrn trde pšenice ali duruma. Pripravimo ga tako, da pšenični zdrob, omočen z malo vode in moko, svaljkamo tako dolgo, da se izoblikujejo majhne granule. Potem sledi še sušenje in izpostavitev granul pari, ob čimer je potrebno paziti, da se ne zlepijo. Vse to poteka v posebni posodi, kuskusireji (couscoussière). Mi po navadi kupimo že pripravljene granule v trgovini ali instantni kuskus, ki mu le dodamo zadostno količino vrele vode, da se kuskus lepo napne in, njam, kosilo je pripravljeno. V Severni Afriki, kjer je kuskus nacionalna jed, pa poteka zgoraj opisani celoten potek priprave kuskusa.

Pravzaprav je kuskus makaron oz. so makaroni kuskus. Oboje je narejeno iz moke semolina. Le sama pridelava granul je drugačna: uporabi se manj vode, pa tudi jajc ne uporabimo, kot je to pogosto pri makaronih.

Kuskus je magrebska ali severozahodno-afriška jed. Berberi jo imenujejo seksu; beseda izvira iz besede ksaksu, ki nosi pomen nečesa zavaljanega, okroglega ali zaobljenega. Tuaregi kuskusu pravijo keskesu, Arabci pa kuskus. Več o samem kuskusu kot hrani, od kod, kako in kaj, si lahko preberete tukaj. Je zelo zanimivo. Jaz se bom lotila “evolucijskega” izvora kuskusa oz. pšenice vrste Triticum durum.

Pšenica sodi v družino trav (Poaceae) in je izvirno diploidna, tako kot mi. To pomeni, da ima dva seta homolognih kromosomov; v primeru pšenice to pomeni 2 x 7 = 14 kromosomov. Gre za vrsto Tricitum dicoccum. Približno 10.000 pr. n. št. so jo začeli kultivirano gojiti okoli Damaska in v Jordaniji. Ampak ljudje smo hitro odkrili, da je pšenica super hranljiva in fina. Kultivirali in gojili kot nove sorte smo jo z izbiranjem semen s tanjšim plevami oz. ovoja okoli semen. Tako smo prišli do tetraploidne vrste (28 kromosomov), pšenice Tricidum durum, tam okoli 8000 let pr. n. št. v Siriji.

Kot zanimivost lahko napišem še, da obstaja tudi heksaploidna vrsta pšenice, iz katere po navadi izdelujejo fino moko, ki jo uporabljamo za slaščice in tudi za pekovske izdelke. Koliko kromosomov pa potemtakem vsebuje ta vrsta?

Mislim, da boste kar hitro rešili to matematično uganko. Ampak, vidite, kako zanimiva je filogenija različnih vrst pšenice. Že takrat so pridelovali gensko spremenjeno hrano in še sedaj jemo “mutante” ali pa izbrance; kakor obrnemo … Pa dober tek!

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: