Ulica

14 Nov

Rada tečem. Tečem tudi po Dunaju. Super način za spoznavanje mesta. Še posebej če vas ni strah, da bi se izgubili, ali pa če imate dobro prostorsko orientacijo; reši vas lahko tudi GPS v žepu. Tako grem skoraj vsak drugi dan teč naokoli po Dunaju; ko grem sama, se grem izgubljat po mestu. Vidim veliko zanimivh ulic, grafitov, trgovin; opazila sem tudi zanimiva imena nekaterih ulic. V meni se je porodilo vprašanje, od kod imena ulic? Kdo se je tega prvič spomnil? Kje se je vse začelo? Uporabljajo povsod po svetu poimenovanje ulic, kot ga poznamo pri nas?

Ko sem na njej, se vedno spomnim na našo pesjanarko Frejo.

Sem iskala po internetu, a mi ni uspelo najdi nič zanimivega. Zato sem vprašala mami in izvedela, da je v Avstroogrski poimenovanje ulic uvedla Marija Terezija. Kasneje sem tudi odkrila, da imena nekaterih ljubljanskih ulic dejansko obstajajo iz 18. stoletja, npr. Čevljarska ulica, Gosposvetska cesta … Kaj in kako se je to bolj podrobno dogajalo v Sloveniji, ne vem; verjetno je opisano v tej knjigi. Če bi bila v Ljubljani, bi jutri zagotovo odšla potešit svojo radovednost v knjižnico. Kljub temu vam lahko postrežem z drugimi zanimivimi zgodbami.

Pred tem sem pomislila tudi na Stari Rim. Rimljani so nekaterim cestam že dodelili imena. Imeli so tudi zemljevid, Antonijev itinerarij vseh cest v njihovem imperiju. Cestam so pravili vie ali viae v množini.

Čemu pa služijo poimenovanja ulic?

Zagotovo nam prihranijo veliko truda, ko skušamo nekomu razložiti, kje bi se dobili, in namesto opisa, kako ulico vidimo mi, povemo splošno znano ime. Saj se lahko zgodi, da nekdo drug vidi isto ulico z drugačnimi očmi in verjetno ulice ne bi enako opisal, še posebej če to ulico vidi prvič v življenju. Zato se ne moremo zanašati samo na človeško (verjetno le ni samo človeška; tudi nekatere živali jo izkazujejo) sposobnost “Theory of mind” ali teorije uma, kar med drugim pomeni, da smo sposobni vedeti, kaj nekdo ve oz. da nekdo nekaj ve.

V primeru podajanja navodil, kam naj nekdo pride, to ni vedno tako uporabno. Še posebno ne, če mi vemo, kako nekam priti, novemu prišleku pa se to ne sanja. Zato lahko uporabimo strategijo, da v razlagi eliminiramo oz. zavržemo vse možne napačne podatke, ki izgubljenega človeka ne zadevajo, a jih vseeno omenimo kot neprave, na poti do nas, kot to predlagajo na zelo dobrem blogu Mindhacks.

Poleg opisane zmešnjave bi nastal še večji nered, če bi prišlo do nesreče in bi tako razlagali reševalcem, kam naj pridejo. Veliko lažje je povedati naslov ulice.

Naslednja pomembna stvar je dostava pošte. Kar uporabno je imeti naslove. Ne vem, kako bi to drugače rešili. Prav gotovo pa se najde še kakšna uporabna vrednost poimenovanja ulic. Se spomnite še kakšne?

Naslednja zanimiva stvar je številčenje ulic. Verjetno je to nastalo sočasno s poimenovanjem ulic. Obstaja zanimiva zgodba o parfumu, Eau de Cologne ali kolonjski vodici. Nisem vedela, da gre pravzaprav za “kölnsko” vodico. Prvi jo je naredil italijan Giovanni Maria Farina, ki se je preselil v Köln. Opisal jo je: “Odkril sem vonjavo, ki me spominja na italijanska pomladna jutra po dežju, ko cvetijo gorske narcise in pomaranče.” Emmm, mi že vse diši. Kaj pa ima vse to z ulicami? Eden izmed parfumov, ki je prihajal iz Kölna, je tudi parfum 4711. Tako se imenuje po ulici, po Glockengasse No. 4711, kjer so začeli prvi mešati dišave, ki nas začarajo.

Ob tej se nasmejim …

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: