Obraz

5 Mar

“Ne, ne smejim se jaz, ampak se smeji moj obraz …,” piše v knjigi Največji časopis na svetu Boruta Gombača. Knjigo sem dobila, ko sem bila še majhen uotrok (zdaj sem veliki :)). Vsakič, ko slišim besedo obraz, se spomnim na tole pesmico.

Obraz je del telesa, ki si ga dekleta po navadi želimo čim bolj olepšati. Že v Starem Egiptu, Stari Grčiji in Starem Rimu so dekleta in verjetno tudi fantje na svoj obraz nanašali različne maže, da bi očarali vse naokoli s popolnim obrazom. Dandanes si obraz izboljšujejo tudi s plastičnimi operacijami. Ne glede na to pa mi v ogledalu ne vidimo sebe, kot nas vidijo drugi. Če verjamemo teoriji učinka čiste ekspozicije (mere exposure theory), mi sami sebe vidimo v ogledalu; tako se prepoznamo kot človek v ogledalu. Drugi pa nas vidijo takšne, kot verjetno smo. Hm, ta ogledala.

Pravijo tudi, da bolj ko je obraz simetričen, bolj je privlačen. Po mojem tudi toliko bolj dolgočasen, če ga daš na pol in imaš dve skoraj enaki polovici. Ampak, kaj pa jaz vem o privlačnosti simetričnih obrazov in njenem pomenu za evolucijo? Obstajajo tudi teorije, da simetričnost obraza kaže na 1000 in eno super lastnost za potomstvo. Na spleti strani Znanost privlačnosti oz. The Science of Attraction se lahko še malo bolj spoznate z omenjenimi teorijami in zanimivostmi o simetriji obraza.

Mimogrede, obstaja tudi motnja prozopagnozija, pri kateri človek ne zmore več prepoznavati obrazov. Do tega pride zaradi lezije oz. poškodbe možganov v predelu fuziformnega girusa, v katerem pride do aktivnost tudi, ko prepoznavamo obraze.

Začela sem z zgodbo, kako se smeji moj obraz. Z obrazne mimike lahko prepoznavamo tudi čustva ostalih ljudi. Ameriški psiholog Paul Ekman je tako zagovarjal teorijo, ki ima svoj izvor že v času Darwina in v njegovi The Expression of Emotions in Man and Animals (1872), ki zagovarja obstoj univerzalnih človeških čustev. Ekman opisuje šest univerzalnih izrazov čustev, in sicer jezo, gnus, žalost, strah, srečo in presenečenje. Medtem pa je ameriška antropologinja Margaret Mead zagovarjala nastanek obraznih izrazov kot kulturno pogojene, ki se jih naučimo v okolju, v katerem smo. Še vedno je to zelo zanimivo in odprto področje raziskav. Konec koncev so kasnejši raziskovalci ugotovili, da izrazi čustev le niso tako univerzalni. Ko so primerjali zahodne Evropejce s prebivalci vzhodne Azije, so ugotovili, da na vzhodu pri prepoznavanju čustev pogled usmerjajo v oči in manj v usta, medtem ko na zahodu bolj čustva prepoznavajo bolj celostno. Še bolj zanimive pa so raziskave izražanja čustev z emotikononi ali ikoniki, s katerimi izražamo oz. pokažemo čustva v spletnih pogovorih. Medtem ko zahodnjaki uporabljamo večinoma celotne obraze in smeškota narišemo tako🙂, ga vzhodnjaki narišejo ^.^, kot veselega smejkota, in ;_;, ko izražajo žalost.

Mimogrede, ali poznate nanizanko Laži mi oz. Lie to me? Tam so uporabljali Ekmanovo teorijo za prepoznavanje laži.

 

Za zaključek si lahko ogledate, kako se je naš obraz razvijal skozi človeško evolucijo:

 

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: