Ogenj

30 Apr

Je ogenj naredil človeka? Kdo ve. Darwin je v svoji knjigi The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex zapisal: “Umetnost priprave ognja … je verjetno največje [odkritje], če izpustimo jezik, ki ga je naredil človek” (iz Stringer 2011). Jaz ne vem … Jezik, ogenj … Verjetno oba skupaj. Pa še naša lastnost, da smo družbena bitja. Vse to in še kaj nas je oblikovalo, da smo postali to, kar smo. Da ne boste kaj mislili – na koncu koncev le nismo tako posebna vrsta. (Mene navdušujejo tile stomatopodi.)

Na predvečer 1. maja in na večer kresovanja se bom posvetila ognju. Darwin je imel prav: uporaba nadzorovanega ognja je verjetno res nekaj posebnega. Z uporabo ognja in odkritjem, kako ogenj nadzorovati in kako ga tudi narediti, ljudje, kot edina živalska vrsta, jemo kuhano hrano; no, če odštejem razvajene štirinožne prijatelje, mačke in pse, ki jim kuhamo mi. Hrana ni vse. Stringer v svoji knjigi o izvoru naše vrste omenja tudi toploto in varnost pred plenilci, osvetlitev in umetno podaljšanje dneva. Ne smemo spregledati novih družabnih mest ob ognju, kjer so se ljudje družili, se pogovarjali, spali in tudi delali; seveda pa so se večino časa ob ognju zabavali in plesali.

Harvardski antropolog Richard Wrangham, ki razlaga človeško evolucijo predvsem s pogledom primatologa, saj je velik del svojega življenja namenil raziskovanjem vrste, s katero imamo sedem milijonov let nazaj ali več najbližjega zadnjega skupnega prednika, in sicer šimpanzu, se sprašuje: “Kaj je bilo potrebno, da smo iz šimpanzu podobnega prednika prišli do človeka?” Leta 1997 je oblikoval zamisel, da nas je oblikovala kuhana hrana. S tem, ko smo se začeli prehranjevati s kuhano hrano, naj bi pridobili iz enake količine hrane veliko več energije kot prej. S to energijo smo lahko začeli učinkovito napajati energetsko najbolj porabni organ in kompleksno materijo v vesolju – možganov seveda. Kar 20 odstotkov zaužitega gre za delovanje možganov, ki sicer zavzemajo le dva odstotka naše teže. Poleg tega smo se s kuhanjem hrane znebili tudi tokisnov in patogenov v hrani.

Kako dokazati tovrstno hipotezo?

Odkriti bi bilo potrebno arheološke podatke, ki sovpadajo z razvojem velikih možganov, s spremembo zobovja in z dokazi ognja. Nadzorovan ogenj nakazujejo najdbe, kjer se vidi uporaba različnega lesa in kjer se ne vidi, da bi prišlo do gorenja korenin dreves, kot bi se to zgodilo pri požaru. Raziskovalci so odkrili sovpadanje povečanja možganov in spremembe zobovja pri prehodu iz Homo habilisa na Homo erectusa, pred približno 1,6 milijona do 1,9 milijona let nazaj. Vseeno niso odkrili zadostnih arheoloških najdb, ki bi kazale na to. Nekaj jih le je v Južni Afriki, ki kažejo na zgodnejšo uporabo ognja, nekje med 1 milijonom in 1,5 milijona let nazaj. Imamo pa bolj gotove najdbe uporabe ognja v Izraelu, ki datirajo 800 tisoč let nazaj, in v Veliki Britaniji 400 tisoč let nazaj. Wraghman in njegova skupina so naredili še zanimiv izračun, s katerim so ugotovili, da bi Homo erectus moral jesti kar 5,7 do 6,2 uri na dan surovo meso, da bi zadostil energetskim potrebam njegovega organizma. Povedano drugače, ko ne bi jedel, bi nabiral hrano.

Obstajajo tudi teorije razvoja človeka, ki ne prisojajo tako velikega pomena ognju in plamenom. Zato je to še vedno odprta tema za raziskovanje, vedno odprta za nove ideje in odkritja. Meni je najbolj všeč “povezovalna”: jezik, ogenj, sodelovanje in visoka stopnja družabnosti so iz nas naredile, kar smo, pa čeprav smo le ena izmed kreacij evolucije, ki nima cilja in ni vodena.

flame

V celem zapisu se še nisem vprašala, kaj ogenj pravzaprav je.

Našla sem zanimivo razlago, da je ogenj hitra oksidacija materiala oz. goriva v procesu zgorevanja, kjer nastaja toplota; po navadi je prisoten tudi plamen. Skrivne sestavine ognja so torej kisik in gorivo, ogenj pa smo potem ljudje uporabili za gorivo za naše možgane.

Za vse navdušence nad možgani naj omenim še eno raziskavo, v kateri so brazilski raziskovalci preračunali, da bi gorile, ki imajo sicer večja telesa kot mi, a manjše možgane, morale na dan jesti surovo hrano še dve uri več, torej poleg devetih ur, ki jih že tako ali tako namenijo prehranjevanju. Na ognju kuhano hrano je bilo lažje pregrizniti in prebaviti, ob tem pa nimam v mislih samo mesa, temveč s kuhanjem spremenimo tudi zelenjavo; nekatero lahko jemo kuhano celo kljub temu, da surova vsebuje toksine.

Ogenj ni omogočil samo obdelave hrane, ogenj je prinesel tudi novosti v izoblikovanju orodij, ki so jih uporabljali prvi ljudje. Ampak o tem kdaj drugič.

Sedaj pa grem kresovat; pa lep praznik dela!

To je to!
Z

Stringer, C. 2011. The Origin of our Species. London: Penguin Books, str. 139-141

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: