Žirafa

28 May

Pred časom sem imela na študiju biologije seminar o biomimeteki: s kolegico N. sva predstavili pojem biomimetike in primere iz nevretenčarskega sveta. Biomimetika je veda, ki preučuje zgradbo in delovanje živih organizmov in jih želi posnemati ter umetno ustvariti snovi in mehanizme, ki so sicer že znane v naravi. Tako je danes predstavljena žival marsikaj prispevala k poletom v vesolje in vesoljski tehnologiji. Je prava raketna antigravitacijska žival. Danes bo govora o vretenčarski sesalčji vrsti z zelo dolgim vratom, o žirafi.

zirafi_dve_1

Kot vemo, ljudje nismo dobro prilagojeni na breztežnostni prostor, zato lahko imajo astronavti težave z gravitacijo, ko se vrnejo nazaj na Zemljo. Pri njih pride ob bivanju v breztežnosti do tanjšanja krvnih žil, kar lahko vodi do izgube zavesti ob prihodu nazaj na površje zemlje. Da bi astronavtom pomagali, so izboljšali napravo za zniževanje pritiska na spodnji del telesa, pri čemer so posnemali delovanje krvožilja v ekstremitetah žirafjih mladičev. Že leta 1980 je fiziolog Alan Hargens ugotovil, da se mora v krvožilju žirafjih mladičev dogoditi nekaj posebnega, kar jim samo v slabi uri omogoči, da kljub njihovi višini veselo capljajo po vseh štirih. Ob tem pride do hipne spremembe, ko žirafji mladič preide iz navidezno breztežnostnega prostora samičine maternice v težnost zunaj nje. Nekaj mora pognati kri po žilah njihovih dolgih ekstremitet (nog). V žirafjih nogah pride do hitre spremembe debeline krvnih žil, kar jih naredi močnejše in s tem se poviša tudi krvni tlak, ki znaša pri odrasli živali kar več kot dvakratnik človeškega ali 280/180 mm Hg. Žirafji srčni utrip pa meri kar 170 utripov na minuto.

Tako so za astronavte razvili napravo za negativni pritisk na spodnji del telesa (Lower Body Negative Pressure Device). Gre za napravo, ki ima v sebi tekoči trak, po katerem astronavt hodi, v sami kamri pa se ustvari negativni pritisk na spodnji del telesa s pomočjo sesalca. Tako se ustvari težnost na spodnji del telesa in astronavti lahko pripravljajo svoje telo na povratek na Zemljo. Njihove žile se ob tem debelijo in ne tanjšajo, prav tako kot se to zgodi z žilami žirafjih mladičev.

Nazaj k žirafam. Poleg tega, da imajo visok krvni tlak, je zanimiv tudi njihov dolg vrat. Mimogrede: žirafe nimajo nič več vratnih vretenc kot mi (7), le veliko daljša so (kar 25 cm meri vsaka).

Lamarck je v 18. in 19. stoletju razložil nastanek tako dolgega vratu z nenehnim stegovanjem prednikov žiraf za listjem visoko v krošnjah dreves. To naj bi vodilo v raztegovanje vratov. Te dolge vratove naj bi nato podedovali potomci in skozi številne rodove bi tako žirafji vratovi postajali čedalje daljši. Lamarckova teorija je temeljila na dedovanju pridobljenih lastnosti. Raziskovalcem se je še pred časom zdela nepravilna. Sedaj pa z epigenetiko odkrivajo tudi približke tovrstnih mehanizmov dedovanja.

Pridobljene lastnosti, vir: Beatrice the Biologist

Pridobljene lastnosti, vir: Beatrice the Biologist

Da žirafe spravijo kri v možgane, imajo zelo močan vrat in vratne žile, ki ustvarjajo visok pritisk. Ob pitju vode se žirafe sklonijo in da ne pride do prekomernega priliva krvi v glavo, skrbi posebni mehanizem t. i. čudežne mreže rete mirabile, ki uravnoteži krvni tlak. Poleg tega je žirafji vrat zelo močan. Z njim se tudi bojujejo za prevlado ali dominanco, v t. i. vratovanju (necking; video).

Kaj pa spanje in njihov vrat? Ali žirafe res nikoli ne sklonijo glave?

Žirafe spijo v povprečju slabih pet ur na dan (4,6 ur). Večinoma res spijo z glavo pokonci, vseeno pa lahko skozi dan in ponoči glavo sklonijo in jo namestijo na svoje telo. Tovrstni počitek traja največ šest minut.

Žirafji power nap

Žirafji power nap

Če že govorim o spanju, pa o spolnem občevanju žiraf ne bom govorila; raje poslušajte super vlog VlogBrotherjev. Mimogrede: žirafi (fantje) so večinoma biseksualci, 90 % celotne registrirane žirafje spolnosti poteka med žirafjimi samci, le 9 % žirafje spolnosti je heteroseksualne. Preostanek poteka med samicami. Žirafja heteroseksualna spolnost je še kako zanimiva: živalski flehmenski proces (flehmen process) in tako naprej.

Ker gre le za besedo tedna, naj se na hitro ustavim še pri izviru besede žirafa. Prigaja iz arabščine zarafa, do tja pa je verjetno prišla iz različnih afriških jezikov. V Evropo je to ime prišlo v 15. do 16. stoletju. Zanimiva pa je sestava latinskega imena žirafa: Giraffa camelopardalis, ali žirafa, camel (dolgi vrat kot kamela) in pard (pike kot leopard).

Žirafe so kul!

To je to!
Z

2 Responses to “Žirafa”

Trackbacks/Pingbacks

  1. Jelen | Piškotarna - december 24, 2013

    […] nekajkrat predstavila kakšno žival. Tako so se na TBT-ju znašli fenek, kenguru, komar, želva in žirafa. Danes vam za božično darilo predstavljam živali dveh velikih mož, in sicer Dedka Mraza in […]

  2. Istospolno usmerjene živali | Piškotarna - december 17, 2015

    […] Monogamija in tukaj ter tukaj Žirafa […]

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: