Jajce

11 Jun

Učim se embriologijo. Jajce ni embrio ali zarodek, ampak je le njegova polovica. Če si dovolim biti malo feministična: jajce je njegova pomembnejša polovica. Jajce, jajčece, ovum, žensko spolno celico ali oocito – kakor vam je ljubše – k zarodku prispevamo ženske. V njem se poleg same polovice genskega materiala embrija, ki ga osebki ženskega spola prispevajo k novemu bitju, še hranilni proteini, ribosomi (služijo translaciji DNK in mRNK v proteine), tRNK (prinaša aminokisline, ki so zapisane na DNK in mRNK, da se zgradijo proteini), mRNK in morfogeni faktorji (usmerjajo zgodnjo diferenciacijo prvih celic, ki nastanejo potem, ko se spermalna in jajčna celica združita) ter varovalne kemične snovi, ki jajce ščitijo. Spermij ali moško spolno celico prispevajo osebki moškega spola, če seveda ne gre za hermafroditsko vrsto. Definicija spola je tako ali tako problematična, na začetku smo itak vsi ženske.

Kokoš ali jajce?

Kokoš ali jajce?

Danes ne bom pisala toliko o človeških spolnih celicah – posvetila se bom ptičjim, bolj natančno kokošjim. Saj poznate vprašanje, kaj pride prej, kokoš ali jajce?

Raziskovalci v okviru Revije za nemogoče raziskave zadeve so se leta 2003 tega vprašanja, ki izvira že iz Stare Grčije, lotili zelo inovativno. Za raziskavo so potrebovali kokoš, ducat kokošjih jajc in pošto ZDA. V ločena paketa so zapakirali kokoš in kokošja jajca. Jajca so poslali v ponedeljek iz Cambridga, v Massachusettsu, v New York City. Oba paketa sta prispela v sredo, kokoš že dopoldne, ducat jajc pa v poznih večernih urah ali 11 ur za kokošjo. Tako so dokazali, da je kokoš prišla prej. Če mi ne verjamete, preverite naslednja dva vira: Improbable Research, Smithsonian.

Na žalost se njihovo odkritje ne sklada s odgovorom ostalih znanstvenikov. Za odgovor na tako zapleteno vprašanje so se zbrali v raznoliki ekipi, kjer so sodelovali genetik, filozof in gojitelj kokoši. V primeru vprašanja, ali jajce ali kokoš, gre pravzaprav za vprašanje vzroka in posledice. Raziskovalci so odkrili, da je za nastanek jajca potreben protein OV-17, ki ga imajo samo kokoši. Ampak, evolucijsko gledano, kokoš ne more postati kokoš skozi ontogenetski izvor oz. razvoj posameznega osebka od zarodka do odraslega osebka. Vrste se razvijajo na podlagi posameznih manjših mutacij in drugih dejavnikov evolucije, ki delujejo skozi veliko generacij in vodijo do nastanka nove vrste. Tako je morala najprej proto-kokoš izvaliti kokošje jajce, iz katerega se je razvija kokoš, ki je potem valila kokošja jajca. Kar pomeni, da je najprej prišlo kokošje jajce, četudi je ves proces potekal skozi dolga časovna obdobja.

Vprašamo se lahko tudi, kaj se je zgodilo v evolucijski zgodovini prej? Odgovor je ponovno: jajce. Veliko značilnosti sodobnega jajca, njegova asimetrična ovalna oblika in tako naprej, izhaja iz časa, ko so se ptiči ločili od dinozavrov. To se je zgodilo kar 150 milijonov let nazaj. Fosili in druga evolucijska odkritja kažejo na to, da se je jajce razvilo še pred tem.

Sedaj vemo, da je bilo jajce prvo.

Ravno jajca smo znali ljudje izkoristiti za našo prehrano. S selekcioniranjem kokoši nam le-te sedaj valijo neoplojena jajca, ki se znajdejo med našo prehrano. Kokoši odlagajo tudi neoplojena jajca, če nimajo zraven petelina, ki bi jih oplajal. Prav tako kot tudi sesalci “odlagamo jajca” ali ovuliramo v določenih časovnih intervalih, to počno tudi kokoši. Industrijsko gojene to počnejo s frekvenco 300 jajc na leto, a to lahko počnejo le eno dobro leto. Na žalost se je tem kokošim tudi življenjska doba skrajšala s sedem na dve leti. Tako da me je kar prijelo, da bi postala veganka, ko berem o tem, kaj počno z njimi! Vse za višji pridelek!

Ja, ljudje morajo/mo od nečesa živeti. Pa tudi hujše grozote se dogajajo na svetu.

Nazaj k biologiji. Ptiči niso edine živali, ki valijo jajca. Valita jih tudi dve skupini sesalcev, ki ju združujemo v stokovce ali monotremata. Že samo ime nakazuje na njihovo glavno morfološko lastnost, eno odprtino ali kloako ali stok, o kateri sem pisala prejšnji teden pri želvi. Kloaka je odprtina na zadku živali, ki služi tako za izločanje urina in iztrebkov kot tudi za razmnoževanje. Odrasli pripadniki stokovcev imajo namesto zob kljun. Poleg kolake in kljuna je zanimivo tudi, da njihovi možgani, tako kot tudi možgani plazilcev in vrečarjev nimajo corpusa callosuma ali povezave med levo in desno polovico možganov. To nalogo pri njih opravlja anteriorna komisura. Pa o tem kdaj drugič. Med stokovce uvrščamo kljunaša in kljunate ježke. Kljunaš živi v Avstraliji, kljunati ježki pa poleg Avstralije tudi na Papui Novi Gvineji. Pripadniki stokovcev so edine sesalčje vrste, ki izlegajo jajca.

Tale kljunaš bo še doktor postal

Tale kljunaš bo še doktor postal

Amniotska jajca so torej bila prva in predstavljajo evolucijsko prilagoditev na življenje na kopnem. Zanimiva in očitno dobra metoda razmnoževanja… Ostali pa morajo/mo  svoje plodove pač nositi naokoli in jih spraviti na svet.

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: