Splav

2 Jul

Splav ali prekinitev nosečnosti, kot ga opredeljuje tretja definicija, ki jo najdemo v SSKJju.

Prejšnji teden se je v ameriški zvezni državi Teksas dogajalo nekaj zelo zanimivega. Še celo Obama je začivkal na twitterju o tako imenovanem filibusterju (kaj je to?), ki ga je izvedla senatorka Wendy Davis. Na twitterju so ljudje množično podpirali (#standwithwendy) senatorkino borbo proti zakonu, ki bi omejil pravice teksaškim ženskam. Verjetno vsi ne poznate ameriške politike…

Naj vam razložim: tamkajšnji republikanci, ki vodijo politiko v Teksasu, so v presojo vložili zakon, ki bi ženskam prepovedal splav po dvajsetem tednu nosečnosti. S tem bi poleg odvzema, po mojem mnenju, ene izmed temeljnih pravic žensk, uničili tudi kar nekaj klinik po državi, ki omogočajo splav.

Senatorka Wendy Davis je tako na dan, ko bi se glasovali o tem zakonu, kar 11 ur stala na nogah in govorila o razlogih proti sprejetju zakona, saj je le tako lahko preprečila glasovanje v podporo zakonu. Da bi celoten filibuster uspel, bi morala govoriti kar 13 ur. Vse to brez, da bi se usedla, šla na stranišče, popila vodo ali kaj pojedla. Uspevalo ji je 11 ur, nato so jo republikanci prekinili, saj so jo že trikrat opozorili. Zadnje opozorilo je nasprotovalo vsebini govora, ki naj ne bi bila, po enajstih urah, več povezana z zakonom proti splavu. (Pred tem so se pritoževali, ko so ji kolegi v senatu skušali namestiti pas za hrbet, saj se je po nekaj urah stoje na mestu hrbet verjetno že kar pošteno pritoževal.)

Če se boriš proti zakonu, ki omejuje pravice ženski, to narediš v roza in zelenih supergah.

Če se boriš proti zakonu, ki omejuje pravice žensk, to narediš v roza in zelenih supergah. #standwithwendy

A zgodba ima zaenkrat uspešen zaključek. Zaradi ugovorov republikancev ji sicer ni uspelo govoriti do polnoči, dokler bi morala, da bi celoten filibuster uspel. Kljub temu je bilo v dvorani tisti dan prisotnih veliko senatorkinih podpornikov in nasprotnikov zakona, ki so nadaljnji dve uri glasno protestirali, da teksaškim republikancom le ni uspelo sprejeti zakona.

Vseeno že opozarjajo na to, da bodo dali zakon v ponovno obravnavo in tokrat ga bodo demokrati le s težavo zaustavili. Morda pa demokratom le uspe. Take zgodbe me razveselijo. Ko se ljudje borijo za človekove pravice, pa čeprav gre tukaj za Američane, ki jim gre kar dobro, vsaj v primerjavi z ostalim svetom.

Ameriške in svetovne politike le ne poznam tako dobro, da bi se razpisala o tem. Naj grem nazaj na splav. Preprečitev nosečnosti mora biti zagotovo ena izmed temeljnih pravic žensk. Saj gre za naše telo in za naše življenje; me tudi na koncu večinoma vzgajamo tisto bitje, ki ga najprej nosimo v sebi kar devet mesecev. Da ne bom preveč feministična: veliko žensk ima ob sebi tudi partnerja in skupaj vzgajata otroka. Sicer pa, kaj pametujem, saj še nimam potomcev. Ob omembi partnerja sem se spomnila na zanimiv primer iz živalskega sveta, zaradi katerega sem pravzaprav začela pisati tale blog.

V živalskem svetu obstaja zanimiv pojav, ki se imenuje Brucin učinek (Bruce effect). Opisan je bil že več kot 50 let nazaj, leta 1959. Najprej je bil opažen pri živalih, preučevanih v laboratoriju. Raziskovalka Hilda Bruce je naredila eksperiment, kjer je k brejim mišim (Mus musculus) priselila novega samca, ki ni bil oče potomcev, ki so jih nosile v sebi. Prišlo je do povišane ravni prekinitve brejosti oz. splavov kot v primeru, če je skupini dodala juvenilnega oz. še ne plodnega ali pa kastriranega samca. Podobne rezultate so opazili tudi pri drugih živalskih vrstah.

Mehanizem Brucinega učinka deluje na podlagi samčevih feromonov, ki so v njegovem urinu. Ko so samice izpostavljene tem vonjavam, pride preko nevroendokrinega sistema do zaustavitve oz. prekinitve brejosti oz. splava.

Tovrstnega učinka pa niso opazili le pri laboratorijskih živalih. Lansko leto so v reviji Science objavili raziskavo Brucin učinka pri divjih geladah (A Bruce Effect in Wild Geladas). Raziskovalke so z večletnim opazovanjem populacij gelad (Theropithecus gelada) v Etiopiji in zbiranjem njihovih izločkov ugotovile, da tudi gelade lahko prekinejo nosečnost.

Gelade so zelo zanimive opice. Živijo kompleksno socialno življenje, pri njih preučujejo tudi evolucijo in izvor jezika, skrivanje nezvestobe in še kaj bi se našlo. Samec živi v haremu z več samicami. Ko ima samica mladiča, ne more biti oplojena, dokler le-ta ne odraste oz. doseže določene starosti. Po navadi obdobje med dvema nosečnostima gelade traja okoli tri leta. Pogosto pride do menjave samca, ki ima pod sabo skupino samic. Novi vodilni samec pogostokrat pobije veliko mladičev prejšnjega samca. S tem si poveča možnost, da čim prej oplodi samice in vzgaja svoje mladiče.


Za samice je torej skotitev mladiča in njegova vzgoja lahko energetsko zelo potratna. Tako se v primeru, ko se mladič, ki bi bil verjetno tako ali tako umorjen, še ni skotil, bolj izplača splaviti in biti prej na voljo novemu samcu. Ko nastopi nov samec, kažejo podatki s terena, na povišano raven prekinitev brejosti. Raven splavov je višja ob menjavi vodilnega samca. Ob času, ko se socialne vezi gelad ne spreminjajo, je raven splavov dvo odstotka. Ob nastopu novega vodilnega samca se ta raven dvigne tudi do osemdeset odstotkov. Vse opisano kaže na pomembnost, da so samice novemu samcu na voljo čim prej. S tem bodo tudi daljši čas pri trenutnem vodilnem samcu in mladič bo starejši, ko pride do nove menjave vodje. Tako bo imel mladič večje možnosti preživetja.

S tem je prikazan zelo zanimivo in razvit mehanizem razmnoževanja celotne vrste na ravni populacije in tako povečevanje fitnesa. Zelo malo je sicer raziskav, kjer bi opazovali Brucin učinek pri drugih živalih, ki živijo v divjini.

Torej, novo življenje tudi v naravi le ni tako posebno in pomembno, da bi ga živali na vsak način ščitile. Če ob tem potegnem analogijo z ljudmi, je morda bolje, da se ženska odloči sama, ali skupaj s partnerjem ali partnerko, in je ob tem pripravljena na otroka. Pa tudi če se zgodi po nesreči, da se lahko takrat odloči, ali bo imela naraščaj ali pa bo raje počakala na primernejši čas. Tako bo tudi otrok na koncu imel lepo otroštvo, odraščanje in tudi življenje. Mogoče sem malo preveč idealistična; ampak za pravice se je potrebno še naprej boriti!

To je to!
Z

2 Responses to “Splav”

  1. Jerneja julij 3, 2013 at 14:35 #

    “…v presojo vložili zakon, ki bi ženskam prepovedal splave po dvajsetem tednu nosečnosti.”

    Za lažjo predstavo, kako izgleda nosečnost v 20. tednu:
    a) http://www.bambino.si/nosecnost_20_teden
    b) http://www.ehd.org/resources_bpd_illustrated.php?page=12&language=82
    c) http://www.noseca.com/pregled17-20.html

Trackbacks/Pingbacks

  1. Monogamija | Piškotarna - julij 30, 2013

    […] Zakaj bi se razvila monogamnost? Evolucijsko gledano je namreč to za samce slabša izmed možnosti. Obstajajo tri hipoteze. Prva pravi, da monogamija omogoča boljšo oskrbo potomcev, kot je to pri ptičih. Druga govori v prid samic iz vrst, kjer si samice podredijo večja območja in samec ne zmore nadzorovati več samic. Tretja daje visok pomen zaščiti pred pomorom mladičev, ki bi jih morda pokončal rivalski samec, da bi lahko bila samica čim prej ponovno plodna in bi tako dobil svoje potomce. (O podobnih primerih sem že pisala, ko sem opisovala splav in gelade.) […]

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: