Tanosom

24 Sep

Poznaš grenak priokus vina ali, morda v teh hladnejših jesenskih dneh, grenčico kakšnega zelenega čaja? Ta grenak priokus dajejo omenjenima pijačama tanini. To so organske snovi, produkti rastlin. Gre za zapleteno zgrajene polifenolne snovi, ki se nahajajo v vakuolah (včasih v posebnih čreslovinskih), ob odmrtju celice pa se nalagajo v celičnih stenah in jih konservirajo (1). Prisotni so v skoraj vseh višjih rastlinah; pod tem imenom so združene praprotnice in semenke. Tanine imenujemo v slovenščini čreslovine. Naloga čreslovine je varovanje rastilne pred herbivori in patogeni, nudijo tudi UV zaščito, najdemo pa jih tudi v nezrelih plodovih, kjer z grenčico opozarjajo možne raznašalce, da njihovi sadeži in plodovi še niso nared. Rastline z njimi pravzaprav vpijejo: “Pusti me pri miru!”

Zakaj pa vam jaz danes govorim o taninu oz. čreslovini?

Ko pomislim nazaj na učenje biologije v gimnaziji, se spomnim, kako sem imela takrat občutek, da so celice pa že zelo raziskane. Vse vemo, vse poznamo; zato se moramo učiti dolgočasna dejstva, kot na primer: čemu služi endoplazmatski retikulum*. No, tako sem mislila, dokler si nisem izbrala biologije na maturi in se kasneje celo odločila za študij biologije. To mi je odprlo vrata v čisto nov svet žive narave. Tako se prav nič ne čudim, da so v prejšnjem tednu objavili odkritje novega rastlinskega celičnega organela, ki služi proizvodnji oz. polimerizaciji taninov oz. čreslovine.

Torej celic le še ne poznamo tako dobro? Res je, ne vemo vsega. V preteklosti so mislili, da tanini izvirajo iz endoplazmatskega retikuluma. A ker ni bilo narejene nobene konkretne raziskave celičnih ultrastruktur ali morfologije, so se tega končno lotili francoski raziskovalci. S pomočjo presevne elektronske mikroskopije so sestavili novo zgodbo sinteze tanina. Odkrili so organele, sestavljene iz treh različnih vrst kloroplastnih membran. Kloroplasti so celični organeli oz. plastidi, ki vsebujejo klorofil** in jih sestavljajo različne vrste membran. V notranjisti kloroplastov je stroma, v kateri se tvorijo gube ali membranske ploščice, imenovane tilakoide (1). V prej omenjenih, iz kloroplastov izpeljanih organelih pride do nastanka taninov. Te organele so poimenovali tanosomi.

Biologija je polna skrivnosti. Raziskovalci odkrivajo nove organele in tudi organe. Zanimiva je tudi povezava teh dveh besed. Organele, majhne organe znotraj celice, povezujemo z neko nalogo, ki jo opravljajo v celici. Medtem pa organi opravljajo različne naloge v organizmu. Obe besedi izhajata iz stare grščine; organon pomeni orodje, s katerim naredimo neko stvar. Tanosom je torej celično orodje za izdelavo obvarovalnih snovi, taninov oz. čreslovine.

Naj še klišejsko zaključim s rekom fizika Richarda Feynmana:

“Nihče nikoli ne ugotovi, zakaj gre v življenju, a to ni pomembno. Raziskuj svet. Skoraj vse je res zanimivo, če se le dovolj poglobiš.” 

“Nobody ever figures out what life is all about, and it doesn’t matter. Explore the world. Nearly everything is really interesting if you go into it deeply enough.”

Sicer govori o “globljih rečeh”. A celice so očitno globlje, kot se je zdelo meni v gimnaziji in se zdi na prvi pogled, mar ne?

To je to!
Z

*Endoplazmatski retikulum: sistem z membrano omejenih cevk in mehurčkov v citoplazmi. Je površina za kemijske reakcije in pritrjanje ribosomov.

**Klorofil: listno zelenilo, najvažnejše rastlinsko barvilo in biokatalizator, ki omogoča fotosintezo.

1.) Petauer, T., Ravnik, V. & Šuštar, F. (1998). Mali leksikon botanike. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: