Parjenje

19 Nov

Smisel življenja je za marsikatero vrsto imeti uspešne in plodne potomce. Za nadaljevanje vrste in življenja je razmnoževanje še kako pomembno. Celo tako, da so nekateri ostali ujeti v tem, khm, položaju. Brez uspešnega razploda nas pač ne bi bilo. Tega so se zavedali tudi prvi pripadniki naše vrste, razumnega človeka, Homo sapiens. Genetske analize kažejo, da nekateri ljudje nosimo v sebi do 2 % neandertalske DNA, drugi do 4 % denisovske DNA, nekateri naj bi prenašali celo mešanico genov denisovcev in neke nove “podvrste, populacije človeka. Saj smo vsi mešanice naše dolge evolucijske zgodovine.

Tale čivk me je prepričal - zato danes beseda parjenje

Tale čivk me je prepričal – zato danes beseda parjenje

Denisovska DNA? Jo poznate? Tako sem poimenovala del genetskega materiala vrste hominina Denisov iz rodu Homo (nomenklatura homininov je zaradi nejasnih mej in njihove neraziskanosti zelo nedoločena). Poimenovali so jih denisovci po najdbi v Denisovi jami  v Sibiriji.

Ta teden so znanstveniki, ki se ukvarjajo z izvirom človeka, v Londonu predstavili nove zamisli in odkritja o poteh razvoja človeške vrste (Homo sapiens). Tako so z novejšimi tehnikami raziskovanja vzorcev DNA potrdili mešanje različnih populacij ljudi med seboj. Populacija predstavlja skupino prostorsko in časovno povezanih osebkov iste vrste, ki se med seboj križajo. V primeru opisanih človeških populacij se pojavi problem, saj to niso bile ločene populacije, ampak so se osebki različnih skupin – neandertalci, denisovci in pripadniki razumnega človeka – med seboj parili. Raziskovalci dokazujejo, da imamo potomci prvih afriških skupin ljudi v Evropi in Aziji tudi nekaj neandertalskega genskega materiala. Do razmnoževanja med različnimi skupinami je prihajalo v časovnem obdobju prerd 90 do 65 tisoč leti. Medtem med populacijami, ki živijo v Oceaniji, npr. na Papui Novi Gvineji in med avstralskimii staroselci, najdemo do 4 % denisovskih delov genoma. Do slednjega mešanja je prišlo pred 50 do 30 tisoč leti.

Poleg vseh opisanih mešanj so z novimi raziskavami odkrili, da potomci razmnoževanja med neandertalci, denisovci in predniki ljudi (Homo sapiens) živijo, poleg Oceanije, tudi na Kitajskem in v drugih delih vzhodne Azije. Najbolj pomembno odkritje je predvidevanje, da so se denisovci parili s še neko, do sedaj neodkrito izumrlo populacijo homininov, ki so živeli v Aziji več kot 30 tisoč let nazaj. Slednji ne pripadajo ne neandertalcem ne skupini razumnega človeka.

Še dobro, da obstaja taka primitivna strast...

Še dobro, da obstaja taka primitivna strast …

Potrebno je omeniti, da so vse te raziskave opravili z malo genetskega materiala. Vedno znova odkrivajo nove metode boljše obdelava vzorcev DNK. Poleg tega sočasno razvijajo nove metode obdelave tako kompleksnih in obsežnih podatkov, kot so celotni genomi različnih vrst.

Za nastanek in razvoj naše vrste je vsekakor zelo pomembno prav mešanje in razmnoževanje med različnimi populacijami. Mešanje genskega gradiva vnaša v različne vrste pestrost, ker omogoča preživetje vrste in boljše prilagajanje na okolje.

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: