Glasilke

3 Dec

Koale so kar luštne. Poglej si spodnji video; kako šele z globokim glasom šarmirajo koalji samci.

Hmmm, ali pa NE! Tole ‘smrčanje’ ne zveni prav nič privlačno. Ali je to res paritveni klic koal, se še ne ve, je pa vsekakor zanimivo, da so tako male živali sposobne izvajati tako nizke tone. To jim omogoča na novo odkriti organ, ki se nahaja v njihovem grlu.

Prisrčna zaspana koala. Sj so kr luštne.

Prisrčna zaspana koala. No, kljub ‘rigsmrčbrundu’, so kar luštne.

Grlo je sprednji del sapnika. V grlu se pri dvoživkah, plazilcih in sesalcih nahajata glasilki. Par elastičnih membran, ki proizvajata zvoke, ko zrak skozi sapnik zapušča pljuča. Višina zvoka je odvisna od napetosti glasilk, ki jih nadzorujejo mišice in hrustanec v grlu. Mišice so pod nadzorom vagusnega živca. Razliko med običajno globljim moškim in višjim ženskim glasom lahko pripišemo dolžini in debelini glasilk. Za tiste z neobčutljivimi želodci pa še video glasilk v akciji.

Koale le niso tako velike, da bi imele sposobnost tvorjenja tako globokih tonov, kot jih lahko proizvedejo sloni. Ti nizki toni so kar dvajsetkrat nižji, kot bi jih pričakovali od živali velikosti koal. Zato so znanstveniki z Univerze v Sussexu, ob pomoči Inštituta za živalske vrtove in živali v divjini v Leipzigu preučili posmrtne ostanke nekaj koal. Svoje izsledke so objavili v znanstveni reviji Current Biology.

Ugotovili so, da imajo koalji samci poseben organ, ki jim omogoča šarmirati naokoli z globokimi toni. Nov organ so poimenovali nebne glasilke (velar vocal folds). Našli so jih za mehkim nebom ali velumom (poglej sliko). Nebne glasilke so trikrat daljše od tistih v grlu, petnajstkrat širše in štirinajstkrat globlje. Poleg tega, če povzamem po zapisu blogerja Eda Yonga, kar 700-krat težje. Po izračunu naj bi to omogočalo koalam doseči celo zvoke, nižje od desetih hertzov. (Za primerjavo, mi v povprečju slišimo v območju med 20 do 20000 Hz.) Vsekakor jim omogoča zgornji ‘rigsmrčbrund’ (v videu).

Slika preseka glave koale. Modro - ustna votlina; zeleno - nosni trakt; svetlo rdeče - mehko nebo ali velum; temno rdeče - nembne glasilke; temno modro - grlo; glasilke - zeleno. (vir)

Slika preseka glave koale. Modro – ustna votlina; zeleno – nosni trakt; svetlo rdeče – mehko nebo ali velum; temno rdeče – nembne glasilke; temno modro – grlo; glasilke – zeleno. (vir)

Če se je ta organ res razvil za osvajanje samic, ni znano. Večji samci imajo verjetno večje nebne glasilke. To jim omogoča proizvodnjo nižjih tonov, kar bi lahko samice uporabile kot vodilo za izbiro najboljšega samca. Poleg tega to omogoča tudi samcem, rivalom, da vedo, kje je večji samec in se mu izognejo. Lahko pa bi šlo tudi za adaptacijo, ki omogoča komunikacijo na večjem območju. Koale imajo namreč tudi posebno strukturo v ušesih, ki jim omogoča zaznavo teh nizkofrekvenčnih tonov. Kdo ve, zakaj ‘rigsmrčbrund’? Vsekakor bodo nadaljnje raziskave še zanimive.

To je to!

Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: