Staranje

10 Dec

Ljudje se rodimo, razmnožimo in umremo. To je življenje! (Še prehranjujemo se.) Zato menimo, da je tako s prav vsemi živimi organizmi: rojstvo, razplod in smrt. A narava je kompeksna in odgovor ni nikoli preprost. Odgovor je redkokdaj le en sam. Vprašanje o evolucijski razlagi staranja je eno izmed nerešenih vprašanj biologije. Zakaj ne živimo večno? Zakaj se staramo?

dont-worry

Staramo se in umremo. Enako velja tudi za večji del vretenčarjev. Owen Jones, evolucijski biolog, je skupaj s kolegi objavil raziskavo z naslovom ‘Diverziteta procesa staranja v drevesu življenja’ (Diversity of Aging Across the Tree of Life). Z analizo kar 46 različnih vrst, tako živalskih kot rastlinskih, je ugotovil, da imajo različne vrste različne načine staranja. Poglavitna primerjava, predstavljena v raziskavi, je bila primerjava stopnje razmnoževanja s stopnjo procesa staranja, obe v odvisnosti od starosti. Naj pojasnim: pri človeku to pomeni, da je razpon starosti od 15 do 50 let, z vrhom okoli 30 let, ustrezno življenjsko obdobje za razmnoževanje, kasneje pa njegova stopnja pri človeku upade. Na drugi strani se začne staranje hkrati z upadom razmnoževanja. Ali je tako pri vseh živih organizmih?

Rezultati raziskave kažejo, da je odgovor ne. Tako recimo nekatere vrste dosežejo vrh razmnoževalnih sposobnosti tik pred smrtjo; nekatere se ob tem starajo, druge ne. Nekatere imajo ves čas raven staranja in razmnoževanja izenačeni, zato je videti, kot da se ne starajo. Ne starajo?!? Da, ne starajo se. Tak primer so na primer predstavniki rodu hider, ki sodi v deblo ožigalkarjev. Pravzaprav imajo ti organizmi konstantno raven smrtnosti, tako da v povprečju ni čisto res, da se ne starajo; le umrejo ne od starosti. Mimogrede: hidre živijo tudi do 1400 let.

Raziskovalci so lahko primerjali več različnih vrst s podrobno analizo do sedaj zbranih odkritij o staranju različnih vrst. Da so meritve lahko primerjali, so morali uvesti dva pojma: ‘relativna smrtnost’ in ‘relativna plodnost’. Slednje vrednosti so dobili z deljenjem določene ravni smrtnosti ali plodnosti pri določeni starosti s povprečno ravnijo na podlagi celotnega življenja določenega organizma.

Z vsem predstavljenim pa vendarle še nismo odgovorili na vprašanje o evolucijskem pomenu staranja. Vprašanje se je le spremenilo – sedaj se raziskovalci sprašujejo, zakaj se nekatere vrste organizmov starajo in druge ne.

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: