Virus

21 Jan

1000000000000000000000 kilometrov je ~ 10,8 svetlobnih let daleč. To je izven naše galaksije, v kateri se nahaja sončev sistem, Rimske ceste. Celo dalj od nam najbližje galaksije Andromede. Tako daleč bi prišli, če bi vse bakteriofage na Zemji razprostrli enega za drugim. Bakteriofagi so virusi, ki plenijo bakterije. Njihova velikost je od 25 do 250 nanometrov. Če vzamemo približno srednjo mero – 125 nanometrov – in ob tem vemo, da jih je kar 10³¹, lahko s pretvorbo v kilometre pridemo do 1,25 x 10²¹ kilometrov. Torej bi nas bakteriofagi lahko zapeljaji daleč, daleč izven tega sveta. Sicer pa: s prepogibanjem lista bi lahko prišli do Meseca.

Bakteriofagi so ena izmed oblik virusov. Virusi so manjši od enega mikrometra. No, ali pa veliki kar en mikrometer, torej tisočinko milimetra. Velikanske viruse, vsaj za merila tega mikrosveta, pandoraviruse, so odkrili lani v Čilu in Avstraliji. Ti veliki virusi parazitirajo v amebah. Pred desetimi leti so odkrili malo manjše mimiviruse. Vse te viruse omenjam samo zato, ker imajo res kulska imena.

Tole je posnetek z vaj

Sllika bakteriofaga z vaj pri predmetu Funkcionalna biologija celice; posneto s presevnim elektronskim mikroskopom

Virusi so torej živo-nežive enote. Za svoj obstoj nujno potrebujejo gostitelja. Za razmnoževanje, pravzaprav replikacijo, izrabljajo snovi v živalskih, rastlinskih in bakterijskih celicah. Znotraj celic spodbudijo sintetizo proteinov in tako replicirajo (skopirajo) svoj genom. Sredico virusa sestavlja nukleinska kislina, ki jo obdaja beljakovinski plašč (t. i. kapsida). Nekateri izmed njih imajo še dodatno proteinsko ali/in lipidno ovojnico.

Ne glede na to, ali razumemo viruse kot žive ali nežive, ti organski kompleksi predstavljajo pomemben del življenja na Zemlji. Če bi nas lahko spravili izven naše galaksije, potem že morajo imeti pomembno vlogo! V zdravem človeškem telesu najdemo 3 x 10¹² virusov.

Največ virusov pa najdemo v oceanih, kjer parazitirajo tako v bakterijah kot tudi v drugih planktonskih organizmih. S tem imajo velik vpliv na sestavo življenja v morju. Eno izmed petih živih celic v morju vsak dan uniči kakšen virus. Na tem mestu se zastavi vprašanje, kako prešteti 1000000000000000000000000000000 virusov?

Virusni genom je lahko DNA ali RNA. S starejšimi metodami so v vzorcih upoštevali predvsem viruse z genomom DNA. Sedaj so z novimi načini štetja ugotovili, da kar med 38 do 63 odstotkov virusov v oceanih predstavljajo virusi z genomom RNA. Viruse razvrščajo na podlagi pregleda dela vzorca. Nato naredijo ekstrapolacijo, s čimer je mogoče predvideti število vseh virusov v nekem okolju. Raziskovalci so vzeli vzorce iz oceanov ter s filtri izločili večje celice in mikroorganizme. Ko so jim ostali samo še virusni delci, so naredili ekstrakcijo DNA in RNA (obe predstavljata nukleinske kisline pri različnih vrstah virusov). Na podlagi ocene, kolikšen je bil delež obeh vrst nukleinskih kislin v vzorcu, so havajski znanstveniki sklepali, koliko virusov naj bi bilo v vzorcu.

Štetje delcev, manjših od mikrometra, ki nas lahko pripeljejo do nam najbližje galaksije, je presenetljivo. Če se okužimo z gripo, lahko v našem telesu prenašamo kar do 100 bilijonov virusnih delcev. Ko bo čas za spanje, bom namesto ovc v glavi štela viruse.

To je to!

Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: