Osebnost

11 Mar

Psihologije v glavnem ne maram. Nič ne vem o osebnostnih tipih, a vseeno bo današnja beseda prav osebnost. Ta verjetno vpliva na to, kako sodelujemo v skupini ljudi, ali jim sledimo ali ne. Zato se postavlja vprašanje, kakšno vlogo igra osebnost pri socialnem učenju?

Raziskovalci so tri leta opazovali divje pavijane (Papio ursinus) v Namibiji. Spoznati so želeli, kako poteka prenos znanja med osebki in odgovoriti na vprašanje, ali na to vpliva osebnost.

Raziskovalci so s pomočjo osebnostnih testov določili, kako bojazljivi in drzni so bili osebki v skupini pavijanov. Omenjeni lastnosti – drznost in bojazljivost – so izbrali, ker ju je bilo mogoče izmeriti in ker se ne izključujeta. Drznost je mogoče preveriti z načini vnosa nove hrane, pri čemer raziskovalci spremljajo, kako kateri izmed pavijanov sprejema novo hrano: ali jo kar pusti, mogoče jo raziskuje ali pa kar takoj poje. Bolj drzni so tisti, ki dalj časa pregledujejo novi vir hrane. Bojazljivost so izmerili s pomočjo nagačene kače: bolj prestrašeni osebki so kačo preučevali dalj časa, pogumnejši pa so hitro izgubili zanimanje za umetno kačo. Lastnosti se ne izključujeta, kar pomeni, da je drzni osebek lahko sramežljiv oz. bojazljiv ali pa je pogumen.

Papio_ursinus

Pavijane so testirali s tremi nalogami. Živali brez predznanja ali opazovanja demonstratorja rso bile soočene z nalogo ali pa so bile izpostavljene demonstratorju. To je pavijan, ki je ostalim pokazal, kje je hrana oziroma pokazal nov vir hrane. Ob tem so raziskovalci spremljali, kako se živali soočajo z novo hrano in kako odkrivajo nove vire hrane glede na njihovo osebnost. Poleg tega so opazovali, koliko časa pavijani, ki izkazujejo različne osebnostne znake, spremljajo ali opazujejo demonstratorja.

Pavijanom so najprej pripisali njihovo raven bojazljivosti in drznosti. Potem so spremljali, ali sta bila čas opazovanja demonstratorja ter način reševanja naloge odvisna od vrste osebnosti. Bojazljivi in ne tako drzni pavijani so demonstratorja v povprečju opazovali enako dolgo kot ostali – drzni in pogumni. Osebki so se razlikovali pri primerjavi stopnje posnemanja vedenja in osebnosti. Tako so demonstratorja največkrat oponašali bojazljivi in drzni. Drzni so raje preizkušali nekaj novega.

Pogled na vedenjske raziskave z vidika vsebnosti je zanimiv, ker se ob tem vprašamo, kaj nam vedenjske raziskave lahko povedo, saj se proučevani osebki raziskujejo med seboj že po osebnostnih lastnostih.

Raziskovalka Alecia Carter je pri opazovanjih ugotovila, da so bili v skupinah tudi osebki, ki se demonstratorju niso nikoli dovolj približali, da bi ga opazovali in ga potem lahko posnemali. Sklepajo, da je prišlo do tega zaradi kompleksnih socialnih struktur, v katerih živijo pavijani. Poleg tega da nekateri niso videli demonstratorja, tudi pavijani demonstratorji niso pred vsemi kazali svojega znanja. Če so si bili pavijani blizu, so znanje prenašali drugim, sicer pa se niso mogli naučiti, kako priti do novega vira hrane. Potemtakem lahko prenos znanja preprečuje dana socialna struktura znotraj skupine pavijanov in morda ravno to onemogoča ostalim živalim hitrejši in učinkovitejši prenos znanja. Nam, človeški vrsti, je omogočil razvoj kompleksne kulture, pri kateri pride tudi do akumulacije znanja. Slednje je v človeški vrsti vodilo tudi do razvoja tehnologij.

Taka znanja o osebnostih so mi všeč. Morda bi nas ob drugačnem poteku evolucije razlike v osebnostih razdelile in ne bi prišlo do vsega sodelovanja, ki ga lahko vidimo v človeških družbah.

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: