Severni teritorij – divjina, kanjon, ogenj in spanje pod milim nebom

21 Mar

Torek, ura je 6:45 zjutraj, jaz z nahrbtnikom na ramenih na melbournskem letališču čakam v vrsti za kontrolo na polet proti Alice Springsu. Že v vrsti opazim nekaj nahrbtnikarjev (backpackarjev); ob tem pomislim, da morda tudi letijo proti Alicu, kot kraj imenujejo domačini; morda se spoznamo in bomo skupaj iskali rdeče skale. Poleg nahrbtnikarjev sem opazila tudi veliko starejših gospa in gospodov. Bilo je še čisto prezgodaj, da bi skušala natančneje ugotoviti, kaj se dogaja. Raje sem se mirno postavila v vrsto in se trudila ostati toliko prisebna, da nekako pridem do letala. Upala sem, da bom med poletom lahko spala. Štirje prosti sedeži na letu iz Abu Dabija v Melbourne so me kar malo razvadili! Po kakšni uri čakanja ob vkrcavanju na letalo za Alice Springs sem ugotovila, da se bomo tokrat stiskali kot sardele v konzervi – letalo je bilo nabito polno. Okoli mene se je znašlo veliko mladih, očitno v želji, da vidijo čudese, ki jih skriva osrednji del Avstralije; drugi del letala so zapolnili tisti starostniki. Šele takrat me je prešinilo, da gredo verjetno na počitnice v toplice. Vse skupaj je bil kar malo komičen prizor: letalo je bilo polno mladih, radovednih, a tudi utrujenih potnic in potnikov ter starejših gospa in gospodov, ki so šli počivat na vročino. Uspelo se mi je vkrcati na letalo, spala pa skorajda nisem. Zraven mene je namreč sedel majhen fantek, ki je z očetom potoval v “Springels”, kot sta poimenovala njuno končno destinacijo. Ker je bil triletnik zelo živahen, sem se poučila o wallabih. V tem zapisu jih ne bom opisovala, gre pa za majhne sorodnike kengurujev.

20140321-232737.jpg
Po dobrih dveh urah sem se znašla v vroči osrednji Avstraliji. Bilo je več kot 30 stopinj Celzija. Iz hostla so nas prišli iskat na letališče, moja predvidevanja o tem, da gre verjetno veliko mladih na turo po osrednji Avstraliji, so se izkazala kot resnična. Po 20 minutah vožnje smo se znašli v Alice Springsu. Že med vožnjo mi je postalo jasno: zdaj sem pa res v Avstraliji! Drugačno rastlinje, drugačne barve, vse je bilo novo. Končno, to sem čakala!

V hostlu so bili tako prijazni, da so nas zapeljali do središča mesta. Če eni glavni ulici in nekaj stranskim lahko rečemo središče. Poslali so nas po nakupih, naj se pripravimo na Skalnato turo (the Rock Tour). Sprehodila sem se po mestu in se zavedla, da sem pa sedaj čisto zares drugje. Tudi ljudje so bili drugačni. V Alice Springsu živi kar nekaj pripadnikov staroselskih skupin. Posedali so pod drevesi v parku in opazovali mimoidoče. Nekateri so tudi beračili. Dobila sem občutek, da se jim ne godi preveč dobro. Na glavni ulici je bilo nekaj trgovin s spominki, v vseh pa so delali svetlopolti ljudje in prodajali staroselske izdelke. Ko premišljujem, je to vse skupaj kar malo bizarno. Pa vseeno, ali je katera kultura na svetu uspela obdržati svoje dostojanstvo in ostala takšna, kot je bila? Vedela sem, da v trgovinah v tem mestu ne bi želela delati. Vseeno so v eni izmed trgovin uredili muzej staroselcev, kjer so predstavljali njihovo zgodbo.

Po sprehodu po glavni ulici sem odšla v veleblagovnico kupit nekaj hrane in vodo za na pot. Vedela sem, da me čaka tura pri več kot tridesetih stopinjah Celzija. Zatem sem se vrnila nazaj v hostel, spoznavala ostale popotnice in popotnike ter se počasi odpravila spat. Turo smo začeli že ob pol šestih zjutraj.

1. Dan

5:00, luč se prižge, treba po vstati. Kljub temu, da sem hitela, kolikor sem pač lahko ob tej neživljenski uri, sem na naš minibus prišla zadnja. Malo mi je bilo nerodno in sem se opravičevala, vmes pa sem se spraševala: “Kako je drugim uspelo priti tako hitro?” Jutra z mano morajo biti očitno grozna.

20140321-232839.jpg
Nagrada za zadnjo potnico je bil sedež v prvi vrsti minibusa. Tega sem se zelo razveselila, saj je bilo najboljše mesto za opazovanje okolice; mogoče pa vendarle zagledam kakšnega kenguruja v divjini! Optimistična sem sedla na svoj sedež in smo se odpeljali. Zaspala sem že po nekaj minutah vožnje. Po nekaj urah smo prispeli do glavnega cilja prvega dneva. To je bila Kraljeva soteska (King’s Canyon).

To je kanjon, ki nastal je z dvigom peščenih okamenelih plošč. Oblikoval naj bi se pred kar 440 milijoni let. Z erozijo je prišlo do odpadanja posameznih plasti peščenih plošč. A voda ni povzročila erozije; do nje je prišlo zaradi polzenja plošč druge ob drugo.

20140321-232937.jpg
Naj omenim, da sem nekaj tednov pred potovanjem ponovno začela malo teči, da dobim nekaj kondicije. Za sprehod po kanjonu pri 35 stopinjah Celzija se je zagotovo izplačalo. Poleg tega, da sem bila v malo manj lenivskem stanju in pri močeh, je potrebno omeniti, da na take sprehode ne greš v mestnih supergah. Angleške mične gospodične so bile zaradi žuljev, ki so jih pridelale prvi dan, ob daljši sprehod okoli čudovite Kate Tjute.

Hoji po kanjonu je sledilo taborjenje. Čakalo nas je spanje pod zvezdami. A zato smo morali najprej nabrati dovolj lesa za ognjišče. V hostlih opazujem, da večinoma sedimo za svojimi tablicami in pišemo, beremo, gledamo. Vsi smo sicer na istem mestu, a vsak v svojem svetu. Ko pa smo morali skupaj nabirati les za ognjišče, se je izkazalo, da si naša generacija, generacija računalniških moljev, ko se znajde v avstralski divjini, sama ni sposobna niti lesa nabrati. Če bi nas nekdo posnel in nas pokazal staroselskim domačinom, ki so vajeni življenja v naravi in z naravo, bi se zagotovo zelo zabavali. Nekako pa smo le nabrali tisti les.

Moram se malo pohvaliti in povedati, da smo dekleta stvar kar dobro obvladala. Vodnik je namreč za tovrstna dela vedno nagovarjal fante. To je mene seveda jezilo – je že res, da so fantje močnejši, pa vseeno, tudi dekleta lahko prinesemo nekaj lesa. Postaviti ognjišče le ni raketna znanost. Vendar pa, če bi nas videli tam, sredi avstralske divjine, kjer te lahko ubije vse, kar leze in skače mimo, bi se vam verjetno zazdelo, da je. Me prav zanima, kako bi se znašli z navodili: “Zbiranje lesa za ognjišče, posebej prirejeno za generacije Facebooka.” Mogoče bi nam morali pripraviti navodila v obliki aplikacije ali igrice. Facebook ne bi deloval dokler ne izbereš pet vrst lesa, ki so primerna za ognjišče. Ali pač kaj podobnega.

20140321-233111.jpg
Drva smo končno nabrali in se odpeljali v sredo gozda, kjer smo taborili pod milim nebom. Spali smo v t. i. swagih in spalnih vrečah. Swag je nekaj podobnega spalni vreči, sestavljen pa je iz močnejšega materiala, znotraj ima mehko podlogo, na kateri je mogoče kar udobno spati.

20140321-233025.jpg
Ker pa te lahko v Avstraliji skoraj vse, kar leze in gre, ubije, smo okoli naših ležišč naredili še majhe kkanalčke ki naj bi od nas odvrnili kače. Zaradi ugreznjenih tal v kanalčku namreč kača ne začuti tal na isti višini, kot so bila prej in se raje obrne nazaj. Ne vem, če vse to drži, je pa bilo s tem vedenjem in kanalčki naokoli swagijev zagotovo lažje zatisniti oči. Jaz se sicer kač nisem bala, saj smo toliko hodili naokoli tabora, da so se zagotovo vse v krogu nekajkilometrov naokoli obrnile in odločile, da v to vojno raje ne bi šle. Ko smo se znebili kač, so ostali še pajki in drugi strupeni žužki. Za obrambo pred njimi smo v kanalčke potrosili sol. Njihove okončine so namreč občutljive na dehidracijo: če pridejo v stik s soljo, se raje obrnejo. Tako sem mirno legla v svoj swag in, dokkler se ni dvigni Mesec, opazovala prekrasno Mlečno cesto in poslušala divje pse dinge, ki so tulili okoli tabora. Potem pa sem odšla v svet sanj. To bom storila tudi sedaj, saj je v Avstraliji že večer, jutri pa me čaka jutranji let v Sydney. Naslednji zapis bo o prekrasnima Kati Tjuti in Uluruju.

To je to!
Z

One Response to “Severni teritorij – divjina, kanjon, ogenj in spanje pod milim nebom”

Trackbacks/Pingbacks

  1. Kata Tjuta in Uluru – rdeče skale in modro nebo | Piškotarna - marec 23, 2014

    […] Ali nadaljevanje zapisa Severni teritorij – divjina, kanjon, ogenj in spanje pod milim nebom. […]

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: