Brisbane – mesto, muzeji in boemstvo

5 Apr

Dan po obisku zavetišča Lone Pine sem se izgubljala po mestu. Zjutraj sem enkrat za spremembo malo dlje spala, v mestno središče pa sem se pripeljala šele po opoldnevu.

Brisbane ima mestno jedro ali city, kot se imenujejo središča sodobnejših mest, naokoli pa je ogromno predmestje. V predmestju so manjša naselja, poseljena s hišami in trgovskimi središči. Ko sem se na vlaku tisto dopoldne vozila mimo njih, so se mi vsi zaselki zdeli enako dolgočasni. V mestnem središču kraljujejo sodobnejše stolpnice; vse kar tekmujejo, katera bo višja in bolj drugačne oblike. A na koncu je vse skupaj videti dokaj nezanimivo. V središču Brisbana je bilo tisto petkovo dopoldne zelo živahno, a vseeno mesto ne izkazuje prepleta starejših stavb z novejšimi jeklenimi pošastmi.

roo_brissie

Ko sem prispela do središča, sem se najprej srečala z gostiteljico A, ki me je peljala na pozno jutranjo kavo. Na kavo hodi k bližnjemu kitajskemu paru. V pogovoru mi pove, da prebivajo blizu središča predvsem zato, da lahki otroci hodijo na brisbansko državno šolo, ki je je med najboljšimi v okolici. V Avstraliji lahko otroci hodijo v državne ali zasebne šole. Obe financirajo iz državnega proračuna, le da morajo starši, katerih otrok obiskuje zasebno šolo, plačevati tudi šolnino. Zanimivo je, da ni pravila, da bi bile zasebne šole boljše od javnih. V vseh šolah so otroci oblečeni v uniforme. Tako hitro opaziš šolarke in šolarje na javnem prevozu.

barve

Ko sva popili kavo, sem odšla naprej raziskovat betonsko džunglo. Ker nisem bila pri volji za nakupovanje in sprehode med stolpnicami, sem odšla poiskat brisbanski muzej (Museum of Brisbane). Muzej so skrili v brisbansko mestno hišo; komaj sem ga odkrila. A se je splačalo. Ne toliko zaradi muzeja kot zaradi vožnje z najstarejšim dvigalom v zvezni deželi Queensland. Z dvigalom sem se povzpela na vrh stolpa mestne hiše z odličnim razgledom nad mestom in kjer se nahajajo mestni zvonovi.

Po ogledu sem se sprehodila čez most na reki Brisbane. Domiselno poimenovanje, ni kaj! Še bolj ustvarjalno se vam bo zdelo ime, ko povem, da je Brisbane dobil ime po Siru Thomasu Brisbanu, angleškem vojaku in kolonizatorju. Ko je bilo mesto poimenovano, je gospod Brisbane vladal federaciji New South Wales. Prečkala sem torej reko Brisbane in se znašla v kulturno-muzejskem predelu. Odločila sem se, da bom odšla v muzej Queensland (Queensland Museum), saj se je v njem skrival tudi ‘Sciencentrum’. Kaj drugega kot pa znanstveni center bi me lahko bolj pritegnilo?

Ko sem odšla po vstopnico, sem odkrila, da je v muzeju tudi posebna razstava o globinah oceanov. Tako sem kupila kombinirano muzejsko vstopnico in najprej odšla nekaj tisoč metrov pod vodo, kjer sem izvedela, da so bili v najglobljem oceanu, ki sega kar 11.000 metrov pod vodo, do sedaj le trije ljudje. Pa še ti niso odšli ven iz svojih komor, saj je pritisk na dnu oceanov previsok. Pa tudi temperature na dnu morskih jarkov niso ravno človeku najbolj prijazne. Vseeno pa to ne pomeni, da tam ni življenja.

Po razstavi o globinah oceanov sem se sprehodila še skozi ostale dele muzeja. V predelu z nagačenimi živalmi so, kot v vseh ostalih muzejih, v katere sem zatavala na poti, omogočili otrokom in obiskovalcem neposreden dostop do različnih vrst. Z vsem tem obiskovalce ves čas vabijo, da so v muzeju aktivni. Na ta način se zdijo muzeji in znanje veliko bolj dostopni. Meni je bilo to zelo všeč.

flow

Še posebaj super je bilo, ko sem prišla do znanstvenega centra (Sciencentrum). Celo nadstropje muzeja je namenjenu preizkušanju. Znajdeš se v svetu fizike, kemije in biologije ter fiziologije človeškega telesa, nevroznanosti in koščka kognitivne znanosti. Center nas povede skozi praktične primere, kjer mora biti prav vsaka vedoželjna obiskovalka ali vsak vedoželjni obiskovalec pripravljen na aktivno sodelovanje pri nalogah. Vsaki primer spremlja kratek in preprost opis, kaj se dogaja pri nekem pojavu. Tako sem vozila kolo tik ob kostkotu, ki mi je skušal slediti, in se poučila o delovanju sklepov. Iz znanstvenega centera so me skoraj spodili. Vztrajala sem vse do zadnjega, ko so začeli muzej zapirati; a nisem bila edina, ki je tako “noter padla”.

Po ogledu muzeja sem odšla ven, na obrežje reke, kjer ponujajo, kot povsod po Avstraliji, odlično urejene klopi, mize, stopnice za sedenje in sprehajalne ter kolesarske poti. Vse to je prepleteno z rastlinami in bogatim živalskim svetom. Tako sem v družbi najrazličnejših čivkajočih ptičev in regljajočih žab naredila načrt za konec popoldneva in zgodnji večer.

A. mi je ob opoldanski kavi omenila tudi, da ima zahodni del mesta, poimenovan West End, prav poseben boemski pridih. Pohajkovanje med privlačnimi knjigarnami, kavarnami in klubi je bilo kot naročeno za konec dneva. West End je pravzaprav ena sama ulica, kjer je ogromno kavarn in najrazličnejših lokalov. Vsak ima neki svoj slog, vsi so različni, a se odlično ujamejo. Na vsake toliko se je med njih vrinila kakšna knjigarna ali pa prodajalna plošč. Ta nenavadna (z)mešana ulica daje središču Brisbana njegov nasprotni pol. Za pobeg iz sveta kravatarjev zadostuje zgolj skok čez most.

westend

V petek zvečer sem se tako prvič znašla na West Endu. Naj kar tukaj omenim, da sem prišla v soboto zvečer še enkrat. Tokrat me je gostil družinski prijatelj S. V soboto zvečer sem ugotovila, da je West End, ko zares zaživi, ravno prav drugačen, da te pritegne. Iz skoraj vseh lokalov je bilo mogoče slišati živo glasbo mešanih zvrsti. Različni ljudje so se družili ob glasbi in so bili videti srečni. Midva sva se najprej ustavila v lokalu ‘Tri opice’ (Three monkeys). Že samo ime pritegne, v prostoru pa te pričaka mešanica različnih stilov. V lokalu lahko preizkusiš najrazličnejše stole, veliko je lesenih opic, plakatov za koncerte in predstave, polno različnega zelenja in preprog, stene so okrašene … Pravzaprav je vse skupaj videti kot en velik nered, a vseeno: ko vidiš celoto, deluje super! Res zelo prijeten lokal, ki ponuja zavidljivo število vrst čaja, preseneča pa tudi s sladicami. Po Treh opicah sva prisluhnila še konceru skupine z imenom Captian Dreamboat. Fantje niso bili nič posebnega; igrali so zmes funka, indija in še česa. Vseeno pa je bil to čisto lep večer.

To je to!

Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: