Prdec

8 Apr

Prdec ali glas (ali ne bi bilo bolje reči zvok?), ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja. Na vsake toliko zvok pospremijo neprijetne vonjave. Pri ljudeh se to zgodi takrat, ko moramo izpustiti pline, ki so nastali, ko nam pri prebavi pomagajo mikroorganizmi v našem črevesju. Ti mikroorganizmi proizvajajo žveplo, ki začini prdec in doda neprijetne vonjave. Ponavadi so smrdljivi prdci tihi. Medtem pa pride do glasnega prdenja, ko moramo izpustiti zrak, ki smo ga pogoltnili ob zaužitju določene hrane. Do tega pride tudi ob pitju gaziranih pijač, ko jemo fižol, brokoli in meso. Ljudje smo vsejedi, tako naši prdci ne kazijo okolja tako, kot se to dogaja, ko v okolje spuščajo pline rastlinojede živali.

Tako krave izpuščajo v okolje veliko metana. Metan je ogljikovodik in eden izmed toplogrednih plinov, kar pomeni, da zadržuje Sončevo toploto na Zemlji. S tem se segreva ozračje. Učinek metana je posebno oblikovano štiridelno prebavilo – prežvekovalski želodec. V delu, ki ga imenujemo vamp, prebavljajo mikroorganizmi celulozo s fermentacijo. Ob tem nastajata oglijikov dioksid in vodik. V prebavilu krav najdemo tudi metanogene bakterije, ki omenjeni snovi uporabljajo za svojo presnovo, pri tem pa nastaja metan. Metan se nato izloča s prdci in ob riganju. Krave tako prispevajo k deležu toplogrednih plinov. Seveda pa za to niso same krive: za veliko število krav na kmetijah smo odgovorni ljudje. Mi, mesojedci, potrošimo ogromno mesa, ob tem pa se trudimo obvarovati okolje. Res ni čudno, da so raziskovalci začeli preučevati “zelene” prdce kengurujev.

kenguru

Kenguruju so, prav tako kot krave, rastlinojedci. Razlika med kenguruji in kravami je, poleg skakanja, tudi sestava njihovih prdcev. To so ugotovili avstralski raziskovalci, ki so primerjali pline, ki jih ustvarijo bakterije iz prebavil kengurujev in krav. Kenguruji imajo v prebavilih “zelene” bakterije. To so acetogeni mikroorganizmi, ki iz ogljikovega dioksida in vodika ustvarjajo acetat. Slednji nima tako slabega vpliva na okolje kot metan. Vseeno se v prebavilu kengurujev skrivajo tudi metanogene bakterije, a je vendarle več acetogenih. Prav tako se v prebavilu krav skrivajo acetogeni mikroorganizmi, a jih metanogeni številčno premagajo, zato velik del kravjih prdcev predstavlja metan. Seveda so raziskovalci že začeli razmišljati, kako bi razmerje med acetogenimi in metanogenimi organizmi v prebavilu krav spremenili, tako da bi tudi krave prdele “zelene” prdce. Raziskovalci žal še ne vedo, zakaj je v prebavilu kengurujev več acetogenih mikroorganizmov.

Mimogrede, niso samo krave tiste, ki sproščajo v okolje metan. To se dogaja skoraj pri vseh rastlinojedcih. Dogajalo se je tudi v prazgodovini v času dinozavrov. Sauropodi so bili skupina rastlinojedih dinozavrov, ki naj bi poslala v okolje kar 520 milijonov ton metana letno. V primerjavi z kravami, ki proizvedejo do 50 do 100 milijonov ton metana, je to vendarle kar petkrat več. Dinozavri naj bi bili tako eden izmed pomembnih dejavnikov tople klime 150 milijonov let nazaj. V mezozoiku naj bi bilo ozračje v povprečju kar 10 stopinj Celzija toplejše kot je sedaj. Vseeno je treba vedeti, da je bilo tudi rastlinstvo in živalstvo takrat drugačno. To ne pomeni, da imamo do vrha na voljo še vsaj 10 stopinj Celzija in da lahko okolje še naprej izrabljamo in uničujemo. Vsekakor ne more škodovati kakšen sauropodski rastlinojed dan brez zrezkov.

To je to!
Z

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: