Melbourne in St Kilda – obala, parka, presenečenje in otroško igrišče

5 May

Zadnja dva dneva potovanja sem preživela v Melbournu. Pravzaprav sem polovico prvega dne preživela na letalu. Na potovanju sem kar trikrat letela po Avstraliji. Skupaj sem po Avstraliji preletala kar 5287 kilometrov. Glede na razdalje med mesti imajo odlične povezave. Letala letajo ves čas; vse skupaj je videti, kot da se voziš z avtobusom. Oddaš prtljago, greš mimo varnostnikov, potem se znajdeš v letališkem nakupovalnem središču, nato hitiš proti svojim vratom, potniki že izstopajo iz letala, ti pa se počasi vkrcaš in že si na poti … Tokrat proti Melbournu. To posamezne letalske družbe ponovijo kar nekajkrat v dnevu. Ko pritaneš, se znajdeš na letališču, sredi trgovin, poiščeš izhod in šele tam te čakajo trakovi s prtljago. (Tako je bilo v Sydneyu, v Melbournu so prenavljali letališče in je bilo malo bolj zmedeno. Mimogrede: v pravih avtobusih sem presedela skoraj 30 ur oz. okoli 2000 kilometrov.) Ko sem po letu iz Brisbana dobila nahrbtnik, sem pohitela proti hostlu v središču Melbourna. Tam sem samo oddala prtljago in se pripravila za odhod ob morje v predmestje St Kilda.

Preden pa sem lahko sedla na javni prevoz, sem morala kupiti kartico, podobno Urbani; stala me je 6 $. Ob tem sem se zamislila nad tem, da so kartice, kot je Urbana, za namen javnega prevoza za tujce malo neprijazne. Preden plačaš za prevoz, moraš kupiti kartico. Vem, da je tako še marsikje po Evropi, pa vseeno. Način plačevanja javnega prevoza v Sydneyu mi je bil bolj všeč: tam si dobil papirnato kartico in ko si izkoristil zadnjo vožnjo, je ostala v avtomatu. Tako so poskrbeli tudi za recikliranje. Kakorkoli, zunaj je bilo sonce in v resnici nisem bila preveč nejevoljna, ker sem morala kupiti plastično kartico za prevoz. Po slabi uri vožnje sem se znašla na glavni ulici St Kilde, v svetu zanimivih kavarn, slaščičarn in umirjenega obalnega življenja.

st_kilda_2

O St Kildi nisem imela pričakovanj; niti Lonely Planet ni obljubljal nič posebnega. Na koncu sem bila prijetno presenečena: glavna ulica je imela pridih alternative. Sprehodila sem se mimo najrazličnejših slaščičarn, ki so v izložbah ponujale neskončno veliko tortic, rolad in različnih slaščic. Sprehod mimo teh slaščičarn bi lahko bil del kakšnega filma. Morda je, pa ga ne poznam … Med slaščičarnami so bile restavracije in nekaj trgovinic. Vse so različne in prav nič dolgočasne; v manjših uličicah so se skrivali grafiti. Prijeten kraj. Privoščila sem si sladoled in odšla proti obali.

st_kilda_1

Še preden sem dosegla morje, sem odkrila skupnostni vrt: Veg Out. Prostor za vse prebivalce St Kilde. Iz radovednosti sem se sprehodila mimo gredic in se znašla v svetu odrasle domišljije. Na vrtu se je nahajalo nekaj kovinskih skulptur in kipov. Na stenah pa ponovno grafiti.

veg_out

Od vrta sem nadaljevala pot okoli lunaparka, ki je bil na žalost zaprt. Zapis na zidu me je poučil, da je v lunaparku vlakec smrti, ki ima najdaljšo zgodovino neprestanega delovanja na svetu. Obratovati je začel leta 1911 in deluje še danes. Pred leti so ga obnovili. Res škoda, da ga nisem uspela preizkusiti.

lunapark

Za lunaparkom se odpre pogled na morje. Tukaj ni bilo takih volov kot na obalah Sydneyja in Brisbana, saj je St Kilda skrita v velikem zalivu. Plaža je bila navkljub zalivu peščena, za njo so se dvigale travnate površine. Utrujena od poti sem poiskala prostor na travi in se zatopila v branje. Počitek je trajal kar dolgo. Ko se je začelo sonce spuščati, sem se sprehodila še po obali in odkrila skejtpark. V parku je bilo polno rolkarjev, bmx-kolesarjev in skejterjev, a tudi skejterk ni manjkalo. Park je bil narejen po videzu bazena. V 70-ih letih so v Kaliforniji skejtali po zapuščenih bazenih, iz česar se je razvil tovrsten slog. Sedaj tako gradijo parke po obliki bazenov. Malo sem jih opazovala, kot še nekaj naključnih mimoidočih. Bila sem navdušena nad njihovimi triki.

Preden sem odšla proti postajališču, sem se sprehodila še po pomolu St Kilda. Na koncu pomola me je pričakalo presenečenje.

Še preden sem se vrnila v Melbourne, sem se odločila, da ne grem na izlet na Philipov otok, kjer bi lahko videla slavni večerni sprehod malih pingvinov. A za pingvine ni treba oditi na otok; jaz sem jih odkrila na koncu pomola St Kilda. Tam se je seveda trlo ljudi, pa vseeno: videti male pingvine v naravnem okolju je bilo neprecenljivo.

pingvini

Mali pingvini prebivajo na jugu Avstralije in na Novi Zelandiji. Živijo lahko na območjih, kjer temperatura ne preseže 35 stopinj Celzija. To je kar toplo za pingvine, ki si jih običajno predstavljamo nekje na ledenih ploščah Antarktike. V času parjenja živijo v monogamnih parih. Samica izleže do dve jajci. S samcem se izmenjujeta pri valjenju jajc in pri skrbi za potomki ali potomca. Če je hrane premalo, redko preživita oba izvaljena mladiča. Avstralci jih imenujejo tudi pravljični ali čarobni pingvini, predvsem zaradi njihove majhnosti. Sprehod po pomolu je bil za konec dneva ki sem pa pričakala skupaj s pingvini, preprosto čaroben. Po sprehodu sem se vrnila v središče Melbourna in še zadnjič sanjala v deželi tam spodaj.

kupkejk

Naslednji dan sem nakupila še zadnja darila, se sprehodila po Melbournu in se imela fino, skupaj z najslajšim kapkejkom. Odkrila sem tudi zanimivo otroško igrišče z gugalnicami, ki sem jih doslej videla samo v ameriških filmih. Morda jih poznate: za sedišče nimajo deske, ampak gumijasto površino, na kateri sediš in z nekaj zamahi nog si že visoko v zraku. Guganje je zabavno, tudi ko si star/a že dvajest in nekaj let.

igrisce

Na ta večer sem zapustila deželo tam spodaj. Zagotovo se še kdaj vrnem!

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: