Test

Znašli ste se v sobi. Pred vami je računalniški zaslon, na katerem sta odprta dvi okni. Na obeh piše: »Zastavite vprašanje.« Na zgornjem sprašujete osebo A in na spodnjem osebo B. Osebi A in B sta moški in ženska. Vaša naloga je, da ugotovite, kdo je ženska in kdo moški. Ob tem ima ena izmed oseb nalogo, da se pretvarja, da je drugega spola, druga oseba pa vam skuša pomagati in razkriti, katerega spola je. Sobo lahko zapustite, ko določite spola A in B.

Ravnokar ste v mislih odigrali igro imitacije. Slednjo si je zamislil Alan Turnig v znamenitem članku ‘Stroji, ki računajo in inteligenca’ (‘Computing machinery and inteligence‘). Postavil si je vprašanje, ali stroji mislijo. Z igro imitacije je vprašanje rahlo spremenil. Predstavljajte si, da bi se pogovarjali s človekom in strojem. Vaša naloga bi bila, namesto prepoznavanja spola, prepoznavanje človeka. Turing se je vprašal, če bo število napačnih predvidevanj enako kot se to zgodi v primerih, ko je naloga prepoznati spol osebe A ali B.

Igra imitacije je bila v času Turinga le izmišljen eksperiment, kasneje, z nadaljnjim razvojem računalnikov, pa je postala ponovno popularna. Sedaj je bolj znana kot Turingov test. Hugh Loebner, ki je med drugim tudi aktivist za dekriminalizacijo prostitucije, je že leta razpisoval Loebnerjevo nagrado za tistega, ki uspešno prestane Turingov test ali pripravi program tako, da ta uspešno imitira človeka. Že to je dovolj, da Turingov test premagaš. Loebner razpisuje nagrado v višini 25 tisoč dolarjev za tistega, ki razvije program ali stroj, ki prepriča sodnike, da je človek. Stotisoč dolarjev napovedujejo tistim, ki jim uspe razviti program, ki bi prepričal, tako pri pisnem sporazumevanju kot tudi pri pogovoru, z vizualnim in slušnim stikom.

(vir)

Turingov test torej premagaš, če si chatterbot in prepričaš tretjino sodnikov, da si človek. Nikakor pa tudi to ne pomeni, da zna stroj misliti. Le dovolj premeteno je treba pripraviti program in vam lahko uspe. Kot je to uspelo Evgenij Goostmanu – pravzaprav je uspelo njegovima kreatorjema. To sta Rus Vladimir Veselov in Ukrajinec Evgenij Demčenko. Eugene Goostman je trinajstletni ukrajinski deček, ki je 10 sodnikov od 30 na tekmovanju v Turingovem testu uspel prepričati, da je človeški deček. Po uspehu so v tujih medijih sledili naslovi: Roboti lahko sedaj imitirajo človeka ali Odkritje Turningovega testa, ko nas je super računalnik prepričal, da je človek. Vse skupaj je zvenelo zelo dramatično, češ da se nam približuje doba, ko nam bodo zavladali stroji. Le da so se motili.

Ne paničari! Stroji nas še ne bodo zamenjali …

Eugene Goostman je sicer bil res zelo uspešen, a v resnici ni superračunalnik. Je le zelo pametno zgrajen chatterbot ali računalniški program, ki simulira inteligentni pogovor z ljudmi. Tako večinoma ne dopušča, da bi prihajalo do kompleksnejših pogovorov, ampak gre zgolj za klepetanje.

Veselov in Demčenko sta izbrala tujega dečka, starega 13 let, sodnikov pa ni bilo težko prepričati, da pač ne ve vsega in tudi angleščine ne obvlada. Poleg tega je Eugene spraševal o najrazličnejših rečeh, čeprav naj bi po uradnih pravilih spraševali samo sodniki. Jasno ni niti, zakaj zadošča, da je test premagan, če zavede več kot 30 % sodnikov. Turing ni nikoli rekel, da bo to pomenilo, da stroji mislijo. Rekel je, da pričakuje, da bomo v petdesetih letih razvili računalniški program, pri katerem zasliševalec, ki bo spraševal računalnik in človeka, ne bo imel več kot 70 odstotkov možnosti, da pravilno identificira osebo oz. stroj. To se je previč zgodilo letos, kar 14 let kasneje, kot je to pričakoval Turing. Sedaj so tako vzeli trideset odstotkov kot zadosten dokaz, da je Turingov test premagan.

Po petinšestdestih letih Turingov preizkus ni več pravo merilo za merjenje umetne inteligence. Turingovo idejo so kritizirali različni raziskovalci in raziskovalke. V vmesnem času so se strokovnjaki in strokovnakinje na področju umetne inteligence posvetili razvoju zanimivih algoritmov, ki stojijo za Googlovim iskalnikom, avtomobilom in še čim, Applova Siri je podoben primer, pa algoritem za iskalcem filmov in serij na Netflixu. Mimogrede, tudi na Twitterju v resnici tvitajo chatboti – avtomatični programi, ki generirajo 140 znakov dolga sporočila in zraven dodajajo povezave. Nekaj tednov nazaj so pri NPR naredili zanimiv poskus, kaj se zgodi, če namesto robotov tvitajo ljudje. Tudi Marvin Minsky, začetnik umetne inteligence na MIT, je kritiziral zamisel Loebnerjeve nagrade. Ponuja tudi nagrado za tistega, ki prepriča Loebnerja, da ukine to tekmovanje. Vseeno nekateri še vedno razvijajo programe, s katerimi bi se lahko pogovarjali, vendar je imel Turing v mislih drugačno inteligenco: pravo človeško, fleksibilno inteligenco, ki se lahko prilagaja na različne dražljaje v okolju in nam omogoča, da opravljamo različne naloge, kot pravi Gray Marcus, od “zavezovanja čevljev do obvladanja biologije”.

Pravi umetni stroj, ki bo premagal človeka, bo verjetno vseboval tudi vse naše hibe, ki se jih vsi tako branimo! Meni bo pa prav všeč, če bo vsaj malo podoben depresivnemu Marvinu iz Štoparskega vodnika po galaksiji.

To je to!
Z