Lulanje

6 Aug

Včeraj sem se po dolgem času spet kopala v bazenu, ob tem pa sem se spomnila na zapise o bazenih in lulanju, na katere sem naletela pred poletjem. Glavni poudarek, ki je ostal z mano, je bil: “Znanost je pokazala, da ni dobro lulati v bazenu.” Ker se mi je zdela ugotovitev nekako samoumevna in ker se redkokdaj znajdem v bazenih, se nisem dosti poglabljala v opravljeno raziskavo. Včeraj pa sem postala radovedna.

Verjetno veste, da v bazenih za čistočo uporabljamo klor, predvsem zato, da se znebimo bakterij. Nekateri so tudi menili, da klor ‘počisti’ tudi naše izločke, a ni tako. Raziskovalci so zmešali različne vzorce klorirane vode z mešanico človeških izločkov in izmerili stopnjo na novo nastalih snovi. Med človeške izločke ne sodi samo lulanje, ampak tudi delci kože in pot, ki vsebuje tudi nekaj sečne kisline. Ugotovili so, da se ob stiku klora in sečne kisline, ki je del sečnine (lat. urea), tvorita cianoklorid (CNCl) in trikloroamin (NCl3). Cianoklorid je uvrščen tudi med kemične vojne agense, povzroča pa težave s pljuči, srcem in osrednjim živčnim sistemom. Medtem pa trikloroamid vpliva le na dihala. Preprosteje bi lahko rekli, da z lulanjem zastrupljamo bazene. A ni tako preprosto. Količine trikloroamina in cianoklorida so bile v ‘polulanih’ vzorcih vseeno zelo nizke: dosegle so stopnjo 33 mikrogramov na liter pri 8 miligramih klora na liter. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) dovoljuje na primer kar 70 mikrogramov cianoklorida v pitni vodi.

pool-party-700x467

Na ArsTechnici so se malo poigrali s številkami. Ugotovili do, da bi, če bi hoteli doseči nevarno visoko stopnjo cianklorida, moralo v olimpijski bazen lulati kar 3 milijone ljudi. Verjetno tudi to ne bi bilo dovolj, saj bi potrebovali še visoko klorirano vodo, v kateri bi tako ali tako bolj težko plavali.

Lulanje v bazenu le ni tako nevarno! Veliko večja verjetnost je, da v bazenu utoneš po klasičnih metodah, kot da se v njem zastrupiš. Bistveno bolj nevarno od zastrupljanja vode s cianokloridom je njena ‘obogatitev’ s koliformnimi bakterijami, ki lahko lahko pridejo v bazene, ko se otroci kopajo s plenicami. (Ne delat tega!)

Kakorkoli, ali res rabimo znanost, da nam pove, da naj ne lulamo v bazen? Z malo pameti in sprehodom do stranišča bi lahko znižali raven vseh omenjenih kemikalij in čofotali po bolj čisti vodi. Mimogrede: ali ste se kdaj vprašali, kako to počnejo astronavtke in astronavti v vesolju?

To je to!

Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: