Dreadnoughtus ali “ničesar se ne boji”

29 Sep

Veste, česa visoki ljudje res ne maramo? Da vedno znova slišimo, kako visoki smo. No, ali pa to velja samo zame, ne glede na to, da me velikost začne v resnici zanimati šele tam pri 26 metrih in 65 tonah. Prav ta velikost me je pritegnila pred kakšnim mesecem dni, ko sem prvič naletela na zapise o novo opisani vrsti dinozavra, ki so ga začeli odkopavati že leta 2005 v Južni Ameriki. Mogotca so poimenovali Dreadnoughtus schrani ali “ničesar se ne boji”. Dreadnought je bilo tudi ime ladje britanske mornarice, ki je plula naokoli vdrugem desetletju prejšnjega stoletja. HMS Dreadnought je bila zelo dobro založena z orožjem; njeni mornarji so bili pripravljeni na vse in se niso bali ničesar!

Poleti leta 2005 so se palenotologinje in paleontologi z Univerze Drexel v ZDA odpravili na teren na puščavna območja južne Argentine. Že prvi dan so naleteli na nekaj kosti in čez nekaj časa so se znašli v zanje pravem raju. Odkrili so nekaj deset ogromnih kosti, na najdišče pa so se vračali še štiri nadaljnje sezone. Na koncu so odkopali 145 kosov kosti, kar je pomenilo malo manj kot polovico celotnega skeleta (45 %). Ravno zaradi tega,ker so odkopali toliko kosti, je ta najdba tako posebna. Paleontologinje in paleontologi namreč redkokdaj razpolagajo s toliko materiala. Na koncu so lahko sestavili skoraj celotno okostje “neboječega”. Ker se nekatere kosti v telesu živih bitij “podvajajo” in so simetrične, so lahko predvideli kar 70 % celotnega skeleta mogočnega dinozavra. Če si želiš ogledati Dreadnoughtusove kosti, jih raziskovalna skupina, ki ga je odkopala, ponuja na spletu v obliki 3D slik.

Iz meritev kosti so lahko predvideli maso in velikost “neboječega”. Pri preračunavanju mase in velikosti si znanstvenice in znanstveniki pomagajo z različnimi enačbami. Tako so v primeru Dreadnoughtusa vzeli obseg stegnenice in nadlahtnice in z enačbami preračunali njegovo maso, ki naj bi po izračunih znašala kar 60 ton. To sicer verjetno ni največ, kar je kadarkoli tehtala kakšna žival, je pa zagotovo ogromno. Mimogrede: osebka, ki so ju odkopali, še nista dosegla celotne velikosti. V članku navajajo, da naj bi, ko sta poginila, še vedno rastla.

Dreadnoughtus je bil uvrščen med titanozavrske sauromodskee (sauropodomorfne) dinozavre. Med sauropodomorfe se uvrščajo, ker so imeli značilno obliko saurozavrov: dolge vratove in repe, majhne glave in so hodili po štirih nogah, poleg tega pa so se prehranjevali z zelenjem; bili so rastlinojedci. Med titanozavre zato, ker so bili gromozanski, imeli pa so še manjše glave v razmerju z drugimi sauropodi. Nekateri pravijo se, da so titanozavri nadomestili ostale skupine sauropodov v pozni kredi. Obstaja še natančnejša klasifikacija, a naj ostane pri tej. Titanozavri so izginili v velikem izumrtnju na prehodu med kredo in terciarjem, tj. pred 65 milijoni leti nazaj, ko so izumrli tudi ostali dinozavri, z izjemo ptičev; slednji še zmeraj čivkajo skoraj povsod po Zemlji.

Mogočni "ničesar se ne boji" in mali priprdnik vrste Homo sapiens

Mogočni “ničesar se ne boji” in nekaj njegovih kosti ter mali pripadnik vrste Homo sapiens
(vir)

Naj se vrnem k Dreadnoughtusu: mogotec in njegovi prijatelji so torej živeli bolj ali manj mirno življenje. Zavidljivih 26 metrov dolžine (to je 14-kratnik moje višine in še malo več) ter 65 ton (kar je 12-kratnik povprečne mase afriškega slona, a le dobra tretjina mase sinjega kita) je verjetno zadoščalo, da je odvrnilo vse mogoče plenilce. Tudi raziskovalke in raziskovalci predvidevajo, da ni imel ravno veliko sovražnikov. Cele dneve je preživljal v okolici zelenja in se hranil. Malo več kot 65 milijonov let nazaj verjetno ni bilo slabo biti Dreadnoughtus, potem pa so se stvari spremenile in ob izumrtju gigantov so preživele le manjše zverinice.

Kaj več o življenju tipa “ne boji se ničesar” je zelo težko predvideti; nadaljnje raziskave se bodo usmerile v razumevanje njihove zgradbe telesa in mišičja, pa tudi vedenja in načina življenja. Zaradi pomanjkanja fosilnih dokazov je to zelo težko predvidevati. Seveda pa paleontologinje in paleontologi sproti odkrivajo nove kosti. Tako so spomladi, prav tako v Južni Ameriki, odkrili še večje kosti; po izmerah naj bi ta osebek tehtal kar dobrih 14 afriških slonov ali 77 ton. To je bila prava gromozanska rastlinojeda neboječa pošat! A o tem še nimamo pravih podatkov in nekateri še niso prepričani, da bi lahko te preliminarne ocene držale.

To je to!

*Če vas paleontologija in dinozavri zanimajo, priporočam blog Lealaps.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: