Izbirčna meta

12 Oct

Na svetu trenutno poznamo nekaj več kot 45 tisoč vrst pajkov (45.045). Zagotovo jih je v resnici še več; nekateri predvidevajo, da jih je celo več kot pol milijona. Okoli nas je očitno ogromno teh osemnožnih členonožcev, ki pa ne sodijo med žuželke, saj se že na ravni poddebla razlikujejo od njih. Najbolj znana razlika je v številu nog: žuželke jih imajo šest, pajki pa kar osem. Pajki sodijo v poddeblo pipalkarjev in v razred pajkovcev. Od vseh 45 tisoč vrst je le za dve znano, da se hranita s komarji. Pravzaprav se le ena zares hrani s komarji, druga pa selektivno izbira komarke. Pajki teh dveh vrst raje “ugriznejo” komarko ali komarja, kot pa kateregakoli drugega členonožca; torej sta obe vrsti pravi izbirčni meti.

Malezijski skakač (skakajoči pajek) ali Paracyrba wanlessi, kot že ime pove, sodi v družino skakačev in obožuje komarke in komarje. Vsaj tako pravi Fiona Cross, ena izmed avtoric oz. avtorjev raziskave, v kateri so odkrili izbirčega pajka, ki se mu “zacedijo sline”, ko zagleda komarja; celo tako daleč gre, da pleni ličinke komarjev, ki se nahajajo v in na vodi.

Malezijski skakač ali Paracyrba wanlessi (vir - avtor Daiqin Li)

Malezijski skakač ali Paracyrba wanlessi (vir – avtor Daiqin Li)

Malezijski skakač ni edina žival, ki je komarje, je le zelo izbirčen in raje poseže po komarki ali komarju kot po kateremkoli drugem mesnatem členonožcu. Raziskovalci so v okviru omenjene raziskave nabrali pajke v njihovem naravnem okolju, v podrtih bambusovih steblih. Nato so jih gojili v laboratorijskih pogojih. Kot hrano so uporabljali ličinke ali larve in bube komarjev, ki jih najdemo pretežno v vodi ali na njej, in odrasle komarke in komarje. Poleg komarjev so bili možen plen še najrazličnejši členonožci iz kar šestih večjih skupin.

Pajke so vzgajali na različnih dietah; nekatere so vsebovale komarje, druge ne. Ko so odrasli, so jih prestavili v komoro, kamor so vstavili dve različni vrsti plena in pajek je lahko izbiral. Analiza podatkov je pokazala, da so, ne glede na prehrano v času razvoja, malezijski skakači pogosteje planili po komarjih, komarkah, njihovih ličinkah ter bubah. Tudi vodno okolje, v katerem so se nahajale ličinke in bube, ni imelo vpliva na izbiro prehrane pajkov. Malezijski skakači najraje jedo komarke, komarje in njihov podmladek.

V vzhodni Afriki najdemo še enega zanimivega pajka, ki pa raje uživa komarke: tiste, ki so se ravnokar napokale sesalčje krvi in kažejo lepe rdeče trebuščke. Vampirski pajek ali Evarcha culicivora se prehranjuje s sesalčjo krvjo, a ne neposredno: potrebuje posrednice, našel pa jih je v komarkah. Za valjenje jajčec potrebujejo komarke beljakovine in maščobe, ki jih dobijo prav iz sesalčje krvi. Kako pa ločujejo komarke od njihovih partnerjev nasprotnega spola? Raziskovalci so ugotovili, da ni dovolj le poln trebušček. Ko so se poigrali z umetnim sestavljanjem komark in komarjev, so zlepili skupaj mrtve dele komark in komarjev ter tako dobili neke vrste frankenštajnske hibride. Ugotovili so, da je poleg napolnjenega abdomna oz. zadnjega dela, pomemben tudi videz glave in oprsja.

Vampirski pajek ali Evarcha culicivora (vir - avtor Robert Jackson)

Vampirski pajek ali Evarcha culicivora (vir – avtor Robert Jackson)

A šele ko sta Ximena Nelson in Robert Jackson pripravila model tridimenzionalnega virtualnega komarja in z njim izzvala odziv vampirskega pajka, se je izkazalo, da ima pajek tako občutljiv vid, da zaznava razlike med antenami komark in komarjev. Vampirski pajki komarke ločijo od komarjev celo na ravni anten. Človeško oko komaj vidi razliko, pajek pa jo prepoznava z lahkoto.

A za vampirskega pajka je tako dober vid pogoj nadaljnjega razploda. Zaradi pravkar zaužitega dobrega kosila postane pajek privlačnejši in lahko s svojim videzom deluje tudi kot afrodiziak. Fiona Cross, tista z začetka zapisa, je pred leti raziskovala tudi vampirske pajke. Leta 2009 je objavila raziskavo o tem, kako vonj krvi vpliva na izbiro partnerja pri vampirskih pajkih. V raziskavi je pajkom ponudila štiri različne vrste prehrane: nekaj jih je hranila s krvjo ravno nahranjenih komark; druge s sladkorjem, ki so ga ravnokar zaužile komarke; tretje s komarji in četrte z jezerčjimi mušicami. Najbolj provlačni (in privlačne) so postali tisti (ali tiste), ki so si “prste obliznili” (obliznile) s svežo krvjo. Privlačnost je šla v obe smeri: če so jedle ali jedli kri, so bile tako samice kot tudi samci bolj “seksi.” Tudi če so se le za kratek čas premaknili na pravo krvavo dieto, jim je to povišalo stopnjo privlačnosti. Vampirski pajki in pajkinje prehrano svojih partneric in partnerjev zaznavajo z vonjem. Ljubezen gre res očitno skozi želodec … Ali pa vonjave.

Vedenje obeh izbirčnih met med tisočerimi vrstami pajkov je nadvse fascinantno, se ti ne zdi? Izbirčnost pri prehrani se je pri obeh vrstah razvila neodvisno – gre za pojav konvergentne evolucije. Podobni pritiski okolja so vodili v podobne prilagoditve in izbiro prehrane. Poleg tega, da imata obe vrsti zelo zanimivo biologijo, bi ju morda lahko uporabili tudi v boju proti malariji. Še posebej to velja za vampirske pajke, ki se hranijo ravno s tisto vrsto komarjev (Anopheles gambiae), ki je vektor ali prenašalec malarije.

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: