Žabe, paglavci in hlače

8 Jan

Žaba in (ponavadi) manjši žabec na njej nekje blizu stoječe vode. Žaba odlaga neoplojena jajčece, žabec jih v času odlaganja oplodi s spermalnimi celicami; mrest, paglavci, male žabe z repi in velike prave žabe brez njih – nekako tako si predstavljamo razmnoževanje žab.

V večini primerov, pri skoraj vseh 6455 doslej znanih vrstah žab, razplod poteka na tak način. A manj kot ducat vrst žab ima drugačne načine razmnoževanja. Od te skupine nekaj vrst žab odlaga že oplojena jajčeca, nekaj pa jih koti žive male žabice in žabce, v obeh primerih pa gre za notranjo oploditev. Do nedavnega pa nismo poznali primera, ko bi žaba skotila ravno dovolj velike paglavce, da lahko sami preživijo brez zaloge hrane.

(vir)

Limnonectes larvaepartus (vir)

Skupina raziskovalcev je na Sulawesiju v Indoneziji odkrila novo vrsto čekanaste žabe Limnonectes larvaepartus. Sodi v rod žab Limnonectes, ki je znan po večjih zobeh, ki jih ne najdemo pri drugih rodovih. Vrstno ime larvaepartus pa prihaja iz nenavadnega razmnoževalnega cikla, v katerem žabe kotijo paglavce. Larvae za zgodnjo razvojno obliko živali in partus za kotenje.

Ko so raziskovalci in raziskovalke začeli raziskovati žabje osebke, ki so jih prinesli s terena v laboratorij, da bi objavili članek, v katerem bi jih predstavili kot novo vrsto, so opazili, da so nekatere samice začele kotiti paglavce. To se je zgodilo še nekajkrat v laboratoriju, poleg tega pa so skotene paglavce opazili tudi na terenu. Ta nova vrsta žab je torej živorodna: paglavci pridejo na svet skupaj z delom rumenjakove vrečke, v kateri so se hranili v zgodnjem obdobju razvoja. Imajo že razvite zobe, kar jim omogoča samostojno prehranjevanje in nadaljnji razvoj.

(vir)

Slika c, rumen krog paglavci zraven odrasel osebek L. larvaepartus; Slika d, paglavca (vir)

Zanimivo je, da raziskovalci še ne vedo, kako poteka notranja oploditev žab, saj na samcih niso odkrili paritvenega organa. Večina vrst žabcev odlaga spermo neposredno iz stoka (kloake) na jajčeca. Stok je zadnji del črevesja, v katerega se izlivajo sečna in spolna izvodila vretenčarjev. Raziskovalke in raziskovalci tudi pri tistih nekaj vrstah žab, kjer poteka notranja oploditev, ne vedo, kako se to zgodi. Pri dveh vrstah so odkrili paritveni organ, podoben penisu. Pri izumrlih vrstah žab so samice pojedle oplojena jajčeca in skozi usta “kotile” male žabice. Pri nekaterih vrstah nosijo oplojena jajčeca in kasneje paglavce na hrbtu ali pa jih nosijo samci v vokalnih vrečkah do prvega vodnega vira. Vokalna vrečka je posebno oblikovana raztegljiva kožna membrana, ki jo samci uporabljajo pri vokalizaciji ali oglašanju.

Da sta za razmnoževanje pri žabah potrebna dva, žaba in žabec, so ugotovili v 18. stoletju. Pred tem ljudje niso vedeli, kako pride do oploditve in nastanka novega organizma. Že leta 1667 je Anton van Leeuwenhoek, eden izmed pionirjev mikroskopiranja oz. izumitelj prvega pravega mikroskopa, med pregledovanjem človeške spermalne tekočine opazil, da se v njej nahajajo neke gibljive, zvijajoče se celice, ki spominjajo na parazite. Šele stoletje kasneje so ugotovili, da potomci ali novi osebki ne pridejo na svet s čarovnijo.

Italijanski znanstvenik Lazzaro Spallanzani je ravno z žabami naredil zanimiv eksperiment. Žabcem je sešil hlače in jih oblekel. Dal jih je nazaj k žabam, a jajčeca, ki so jih izlegale žabe v družbi žabcev z hlačami, niso bila nikoli oplojena. Paglavci ter kasneje mlade žabice in žabci so bili na poti le v primerih, ko žabci niso nosili hlač.

Za nove žabice in žabce torej potrebujemo le žabo in žabca, oba brez hlač. V nadaljnjem razvoju se različne vrste žab znajdejo na različne načine. Nekatere odlagajo jajčeca in pride do zunanje oploditve, za katero so odgovorni žabci, druge, na novo odkrite, kotijo paglavce, tretje pa kotijo male žabice v zadnji stopnji razvoja.

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: