Kljuka

5 Dec

Pred dobrim desetletjem so raziskovalci in raziskovalke ugotovili, da nove kaledonske vrane uspešno potegnejo lonček iz prozornega valja s pomočjo kljukasto oblikovane žice. To žico pa sami preoblikujejo  v kljuko iz ravne žičke. Najbolj uspešna pri tem je bila vrana Betty, ki je kar osemkrat uspešno izvlekla lonček s hrano, enkrat pa ji je podvig uspel z ravno žičko. Prav na podoben način pa je vran le enkrat uspešno prišel do lončka. Vsega skupaj je bila Betty uspešna v več kot polovici poskusov. Morda si že zasledila oziroma zasledil slavni video, ki prikazuje to sposobnost ptic.

Raziskovalna skupina z dunajske univerze je nedavno postavila pod vprašaj uporabo tovrstnega testa kot testa inovativnosti. Vrane uporabljajo tovrstna orodja tudi v naravi, kar ne kaže nujno na inovativnost, pač pa gre lahko vedenje, ki izvira iz same uporabe orodij in načina gradnje gnezd. Presenetili pa so jih kakaduji. Čeprav ti nikoli ne uporabljajo podobnih orodij, so kar trije izmed štirih, ki so bili vključeni v raziskavo, izdelali kljukasta orodja. Tako vsaj za pri ptičih tovrsten test meri inovativnost. Kaže, da je inovativnost, vsaj pri ptičih, zelo verjetno del splošne kognicije in domensko ni specializirana.

Prvotno odkritje je bilo pravzaprav le eksperimentalna potrditev te sposobnosti pri vranah, pri katerih so uporabo (kljukastih) orodij iz vejic opazili že v naravi. Kljub temu vrani, ki sta sodelovali v poskusu, pred tem nista bili nikoli v stiku s kljukasto oblikovanimi orodji.


Čez nekaj let so se raziskovalci in raziskovalke odločili, da bodo tovrstno nalogo preizkusili tudi z otroki. Tako imenovani kljukast preizkus (angl. hook test) je postal z leti eden izmed najpogosteje uporabljenih testov za merjenje sposobnosti otrok pri izumljanju orodij. Pri preizkusu uporabijo prozorni valj, v katerem se skriva majhno vedro, ki ima polkrožno oblikovan ročaj. Otrok dobi vrvico in žico, obdano z mehkim ovojem. Raziskovalka ali raziskovalec mu nato naroči, da naj pridobi malo vedro, ki se nahaja na dnu prozornega valja. V vedru se ponavadi za nagrado skrivajo nalepke. Otrok ima nekaj minut, da lahko reši problem.

V prvi raziskavi, pri kateri so uporabili opisani preizkus, je le slaba petina otrok, starih štiri ali pet let, uspešno rešila nalogo. Odrasli večinoma rešijo nalogo, otroci pa se jim približajo šele, ko so starejši od sedem let.

Zgoraj opisani raziskavi so sledile še mnoge druge, ki so iskale razloge za nezmožnost reševanja tega problema med mlajšimi otroki. Nekateri so preučevali otroke iz drugih kultur, druge je zanimalo, ali otroci bolj uspešno rešijo nalogo, če vnaprej vidijo, kaj lahko naredijo z žico. Tretji so se vprašali, če ni morda naloga slabo zasnovan problem, ki je kognitivno prezahteven za štiri- in petletnike. Četrti so se vprašali, če lahko s pomočjo drugih testov ustvarjalnosti otrok predvidijo uspešnost reševanja testa s kljukastim orodjem.

V vseh kulturah, v katerih so preverili sposobnost otrok za reševanje testa, so dobili podobne rezultate. Ko so otrokom pokazali kljukasto orodje pred izvajanjem testa, otroci, stari od štiri in pet let, niso nič bolj pogosto prišli do rešitve. Značilnost slabo opisanih problemov oziroma testov je v tem, da podatek, kako uspešno razrešiti nalogo, ni na voljo. V opisanem kljukastem testu otroci poznajo cilj: izvleči morajo vedro iz prozornega valja; poznajo orodja, ki so na voljo, žičko, vrv in vžigalico; ne vedo pa, kako lahko ta orodja spremenijo, da uspešno pridejo do cilja.

Preizkusi ustvarjalnosti, kot je na primer test divergentnega mišljenja, ne napovedujejo pozameznikove uspešnosti pri vleki vedra iz tulca s pomočjo kljukastega orodja. Divergentno mišljenje je sposobnost ustvarjanja čim več novih zamisli.

Pri testih divergentnega mišljenja damo otrokom neki predmet, kot je na primer kozarec, in jih vprašamo, kako bi ga lahko uporabili. Potem pa otroci odgovorijo, na primer: “Pijemo lahko iz njega, uporabimo kot klobuk, uporabimo za ropotuljo, zgradimo raketo.” Njihova domišljija pogostokrat res ne pozna meja. Ko zberemo vse njihove odgovore, jih ovrednotimo glede na izvirnost, fleksibilnost, eleganco in elaboracijo podrobnosti. Izvirnost merijo glede na to, kako nenavadna je zamisel v primerjavi z drugimi zamislimi, ki so jih podale ostale udeleženke ali udeleženci. Bolj redko ko se neka zamisel pojavlja, več točk si prisluži. Te točke so ponavadi v razmerju s tekočnostjo ali s številom vseh zamisli, ki jih je navedla udeleženka ali udeleženec. Zato iz izvirnosti izvedemo popravljeno mero izvirnosti, tako da vse te točke delimo z izmerjeno tekočnostjo. Glede na mero fleksibilnosti uvrščamo zamisli v različne domene in kategorije. Več kot je kategorij, višja je raven fleksibilnosti.


Meni najbolj zanimiva raziskava do sedaj, ki je uporabila tovrstno metodologijo, je bila izvedena v znanstvenem centru. Nekatere teorije namreč pravijo, da je otroška sposobnost izumljanja in reševanja problemov odvisna od konteksta in okolja, v katerem se znajdejo. Raziskovalna skupina, ki je izvedla kljukasti test v znanstvenem centru, je odkrila, da je bila kar slaba polovica vzorca otrok, starih od štiri do pet let, sposobna rešiti problem. Ti so uspešno oblikovali kljukasto orodje, s pomočjo katerega so izbezali majhno vedro iz prozornega plastičnega tulca. V tem primeru je bilo uspešnih dvakrat več otrok kot v prvotni raziskavi, ko so otroci reševali nalogo v dolgočasnih prostorih različnih osnovnih šol po Veliki Britaniji. Težava te raziskave pa je premajhno število otrok, ki so sodelovali v poskusu.

Naslednja zanimiva raziskava je bila objavljena nedavno v znanstveni reviji Cognition. Raziskovalke in raziskovalci so želeli podrobno preučiti, zakaj so otroci v večini primerov neuspešni pri reševanju kljukastega testa. Vemo, da imajo otroci sposobnosti, kot so raziskovanje in uporaba orodij, razumevanje vzročnosti, družbeno učenje ter posnemanje vedenj. Poleg tega so raziskave pokazale, da imajo otroci že razvit delovni spomin, inhibitorno kontrolo in razumevanje doseganja cilja. Kako torej, da vseh teh sposobnosti, ki so sicer uporabne pri razreševanju večstopenjskih problemov, ne združijo in uspešno rešijo testa?

Otroci morajo, da bi uspešno rešili nalogo, izbrati pravo orodje in razviti način, kako bodo to orodje prilagodili, da bodo lahko izvlekli lonček iz prozornega valja ter prejeli nagrado, ki se skriva v njem. Prav mogoče je, da otroci ne zaznajo, kaj jim orodje ponuja.

Zato je raziskovalna skupina paru orodij, ki so jih otroci imeli na voljo, dodala še kljukasto oblikovano žico, ki pa je imela na drugem koncu zanko. Da bi otroci uspešno rešili nalogo, jim ni bilo treba oblikovati žice v kljuko, ampak so lahko zgolj odpletli zaviti konec, kar je žico podaljšalo in je postalo dovolj dolgo, da so z njim lahko dosegli ročaj lončka v prozornem valju. Tudi v tem primeru je bil večji del otrok sposoben rešiti to nalogo. V primeru, ko otrokom torej pokažemo, kaj zmore orodje oziroma ko so zmogljivosti orodja jasno vidne, tudi otroci to orodje uspešno uporabijo in si ga prilagodijo za svoje potrebe.


Kljukasti test izhaja iz nalog, ki so jih bile prvič primorane reševati ptice. Naloga izhaja iz narave in pri več vrstah ptic so že pred poskusom, s katerim so preučili izumljanje orodij, pri vranah opazili uporabo zelo podobnih orodij v naravi. Je pravično, da enako nalogo uporabimo tudi pri preučevanju izumiteljskih sposobnosti otrok, ali se moramo spomniti kaj boljšega? Raziskovalna skupina in univerze v Birminghamu, ki je denimo razvila nekaj nalog na podlagi uporabe in izumljanja orodij pri šimpanzih v naravi, jih je prilagodila za otroke. Otroci, stari tri leta, so večino nalog razrešili zelo uspešno.

Če želimo bolje razumeti svet in same sebe, moramo razumeti tudi vedenje živali, a primerjalni testi so težki, saj različne živali živijo v različnih okoljih, v katerih so se razvijale in odraščale.

To je to!

Z

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: