Virus

1000000000000000000000 kilometrov je ~ 10,8 svetlobnih let daleč. To je izven naše galaksije, v kateri se nahaja sončev sistem, Rimske ceste. Celo dalj od nam najbližje galaksije Andromede. Tako daleč bi prišli, če bi vse bakteriofage na Zemji razprostrli enega za drugim. Bakteriofagi so virusi, ki plenijo bakterije. Njihova velikost je od 25 do 250 nanometrov. Če vzamemo približno srednjo mero – 125 nanometrov – in ob tem vemo, da jih je kar 10³¹, lahko s pretvorbo v kilometre pridemo do 1,25 x 10²¹ kilometrov. Torej bi nas bakteriofagi lahko zapeljaji daleč, daleč izven tega sveta. Sicer pa: s prepogibanjem lista bi lahko prišli do Meseca.

Bakteriofagi so ena izmed oblik virusov. Virusi so manjši od enega mikrometra. No, ali pa veliki kar en mikrometer, torej tisočinko milimetra. Velikanske viruse, vsaj za merila tega mikrosveta, pandoraviruse, so odkrili lani v Čilu in Avstraliji. Ti veliki virusi parazitirajo v amebah. Pred desetimi leti so odkrili malo manjše mimiviruse. Vse te viruse omenjam samo zato, ker imajo res kulska imena.

Sllika bakteriofaga z vaj pri predmetu Funkcionalna biologija celice; posneto s presevnim elektronskim mikroskopom

Virusi so torej živo-nežive enote. Za svoj obstoj nujno potrebujejo gostitelja. Za razmnoževanje, pravzaprav replikacijo, izrabljajo snovi v živalskih, rastlinskih in bakterijskih celicah. Znotraj celic spodbudijo sintetizo proteinov in tako replicirajo (skopirajo) svoj genom. Sredico virusa sestavlja nukleinska kislina, ki jo obdaja beljakovinski plašč (t. i. kapsida). Nekateri izmed njih imajo še dodatno proteinsko ali/in lipidno ovojnico.

Ne glede na to, ali razumemo viruse kot žive ali nežive, ti organski kompleksi predstavljajo pomemben del življenja na Zemlji. Če bi nas lahko spravili izven naše galaksije, potem že morajo imeti pomembno vlogo! V zdravem človeškem telesu najdemo 3 x 10¹² virusov.

Največ virusov pa najdemo v oceanih, kjer parazitirajo tako v bakterijah kot tudi v drugih planktonskih organizmih. S tem imajo velik vpliv na sestavo življenja v morju. Eno izmed petih živih celic v morju vsak dan uniči kakšen virus. Na tem mestu se zastavi vprašanje, kako prešteti 1000000000000000000000000000000 virusov?

Virusni genom je lahko DNA ali RNA. S starejšimi metodami so v vzorcih upoštevali predvsem viruse z genomom DNA. Sedaj so z novimi načini štetja ugotovili, da kar med 38 do 63 odstotkov virusov v oceanih predstavljajo virusi z genomom RNA. Viruse razvrščajo na podlagi pregleda dela vzorca. Nato naredijo ekstrapolacijo, s čimer je mogoče predvideti število vseh virusov v nekem okolju. Raziskovalci so vzeli vzorce iz oceanov ter s filtri izločili večje celice in mikroorganizme. Ko so jim ostali samo še virusni delci, so naredili ekstrakcijo DNA in RNA (obe predstavljata nukleinske kisline pri različnih vrstah virusov). Na podlagi ocene, kolikšen je bil delež obeh vrst nukleinskih kislin v vzorcu, so havajski znanstveniki sklepali, koliko virusov naj bi bilo v vzorcu.

Štetje delcev, manjših od mikrometra, ki nas lahko pripeljejo do nam najbližje galaksije, je presenetljivo. Če se okužimo z gripo, lahko v našem telesu prenašamo kar do 100 bilijonov virusnih delcev. Ko bo čas za spanje, bom namesto ovc v glavi štela viruse.

To je to!

Z

Smrad

“Smrdi, smrdi, smrdi!” Slogan brezveznega, zoprnega oglasa, ki so ga pred časom predvajali na televiziji. Naš nos je kar občutljiv na smrad, smrdijo pa nam različne vonjave. Pravijo, da tudi godne hijene smrdijo. Jaz njihovega vonja ne poznam, želim pa ti predstaviti, kako mikroorganizmi, ki živijo na površini vonjalnih žlez (žleze z zunanjim izločanjem na površini telesa), zasmradijo hijene.

Kaj dogaja?! (vir)

Večina sesalcev ima na površini telesa vonjalne žleze, ki v okolje sproščajo feromone in podobne kemijske spojine. Hijene imajo tovrstne žleze blizu zadnjične odprte pod repom. S slednjimi se rade obregnejo ob različne grme in tako označujejo svoj teritorij ali pa samo sporočajo, da so bile tam. Na podlagi tega vonja lahko njihovi sovrstniki ugotovijo njihov spol, starost ter, v primeru samic, če gre za godno hijeno ali pa je hijena že oddana in breja. S označbo torej nosijo okoli nekakšno osebno izkaznico, s pomočjo katere se lahko tudi sporazumevajo. Če torej samec zavoha godno samico, sledi vonju in verjetno je kaj hitro obema akterjema jasno, da je čas za akcijo.

Dolgo časa so mislili, da je vonj odvisen predvsem od spojin, ki jih izločajo hijene. V zadnjem času prihajajo v ospredje različne raziskave, v katerih preučujejo interakcije oz. odnose med živalmi in mikroorganizmi, ki prebivajo na njih in tudi v njih (mikrobiom). V raziskavi ‘Simbiotske bakterije posredujejo socialne vonjave hijen’ (Symbiotic bacteria appear to mediate hyena social odors) so primerjali vonjave pegastih hijen (Crocuta crocuta) in črtastih hijen (Hyaena hyaena). Večina bakterij, ki jih najdemo na žlezah hijen fermentira snovi, ki jih žleze oddajajo in s tem proizvajajo značilen vonj. Raziskovalci so vzeli vzorec bakterijske DNA in vzorec spojin, ki so oddajale določene vonjave. Ugotovili so neposredno povezavo med prisotnimi vrstami bakterij in določenimi vonjavami. To kaže na povezavo med bakterijami in vonjem, ki ga oddajajo hijene. Raziskovalci se niso ustavili pri tem, ampak so povezovali tudi vedenje in stanje živali (starost, godnost, brejost itd.) s prisotnostjo določenih vrst bakterij in z določenimi vonjavami. Odkrili so korelacije med vrstami bakterij in reproduktivnim obdobjem živali.

Mmmm, ravno pravi čas za akcijo… (vir)

Hijene proizvajajo snovi, ki jih izločajo z žlezami. Tam na te izločke čakajo kolonije raznovrstnih mikroorganizmov, žejne po fermentaciji snovi. Zatem, zadovoljne z izločki, v zahvalo zasmradijo hijene. Smrdeče hijene tako lažje najdejo druge pripadnike svoje skupine ali pa potencialnega partnerja za paritev.

Iz vsega tega raziskovalci sklepajo, da se ravno bakterije, ki se skrivajo pod analno odprtino živali in se nahajajo na vonjalnih žlezah, najbolj pomembne pa so namenjene sporočanju in komunikaciji med živalmi, ki omogoča, da se godni pari najdejo v pravem času.

Uboge hijene smrdijo zaradi bakterij, ki izdajajo tudi njihovo identiteto. Kdo se bo pa boril za njihove osebne podatke? Ah, ta narava!

To je to!
Z