Tag Archives: kava

Prijatelji in prijateljice

15 Jul

Ali veš, da si si s prijatelji genetsko tako blizu, kot da bi bili tvoji bratranci v četrtem kolenu? S prijateljicami, s katerimi si bila včeraj na kavi, imaš verjetno podoben genski zapis za dele olfaktornega sistema (vonj). Morda si jih spoznala ravno v priljubljeni kavarni, v katero so te privabile omamne vonjave tebi ljubih kavnih zrn. Mogoče smo vsi kavoljubi žrtve “učinek Starbucksa”?

Calvin in Hobbes - najboljša prijatelja. Me prav zanima, koliko genov si delita? (Bill Watterson)

Calvin in Hobbes – najboljša prijatelja. Me prav zanima, koliko genov si delita? (Bill Watterson)

Pri NPRju so tako poimenovali pojav, pri katerem dajejo prijatelji prednost vonjaju podobnih vonjav. V tem primeru nam je s prijateljicami všeč vonj po določeni kavi. Nicholas Cristhakis in James Fowler sta raziskala genome potomcev Evropejcev iz mesta Farmingham in odkrila, da imajo prijatelji in prijateljice določene enake gene.

Do odkritja sta prišla z asociacijsko raziskavo na celotnem genomu (genome-wide association study). Pri tovrstnih raziskavah zaporedno analizirajo zaključene dele zapisa DNA ali celotne genome in iščejo določene označevalce ali skupne dele zapisa, ki se pojavljajo pri več preiskovancih, ki imajo neko lastnost. Tako lahko na primer preiščejo genome več ljudi z enako boleznijo in odkrijejo genetske variacije, ki kažejo ali vplivajo na nastanek neke bolezni.

Cristhakis in Fowler pa nista iskala genetskih variacij kakšne bolezni, ampak sta genome skoraj tisoč ljudi preiskala, da bi odkrila, če imamo katere skupne gene s prijatelji ali če imamo določene gene različne od prijateljev. V primeru pozitivne korelacije neke genetske variante med prijatelji govorimo o homofiliji, obratno pa pri različnih genih ali negativni korelaciji govorimo o heterofiliji.

Raziskovalca sta predlagala štiri možne razlage za homofilijo znotraj genov. Prva je korelacija v genotipih, ki bi se lahko pojavila, ker ljudje živijo na podobnih geografskih lokacijah in pripadajo podobnim etničnim (v izvirniku uporabljajo očitno neznanstven termin “etno-rasne” skupine).  Druga možna razlaga je, da ljudje aktivno izbirajo prijatelje z enakimi genotipi (genotip je genetska sestava posamičnega organizma) in se izogibajo tistim z očitno drugačnimi. Tretja razlaga izhaja iz predvidevanja, da ljudje izbiramo mesta in okolja, v katerih bomo večkrat srečali ljudi z enakim fenotipom, na katerega vpliva genotip: zaradi teh izbir bi lahko sčasoma prišlo do korelacije v genotipu. Zadnja, četrta razlaga temelji na podmeni, da se ljudje neradi zadržujejo v okoljih, kjer prihajajo v stik z različnimi ljudmi. Obstaja tudi nekaj razlag za nasproten razvoj, heterofilijo ali poudarjanje različnega genoma. Po mnenju avtorjev to nasprotno težnjo gojijo določena okolja, ki privlačijo ljudi z različnimi lastnostmi. V teh primerih ljudje izbirajo drugačne prijatelje po pravilu, da se nasprotja privlačijo.

Raziskovalca sta tako preučila genome iz baze podatkov o raziskavah srca v mestu Farmingham (Farmingham Heart Study), kjer zbiraji podatke že od leta 1948. Tako sta pridobila kar 9,273 zaporedij genotipov, pri čemer sta odkrila skoraj dva tisoč parov prijateljev in več kot milijon parov neznancev, a sta na koncu obdržala le 907 parov prijateljev in neznancev. Večina prijateljev in prijateljic je bil le par, torej po dve osebi; le 15 odstotkov vzorca so tvorili posamezniki s po dvema prijateljema ali prijateljicama in več. Med obdelavo podatkov sta odstranila vse, ki so bili kakorkoli biološko povezani.

Cristhakis in Fowler sta primerjala polimorfizme posameznih nukleotidov. Naša DNA je sestavljena iz zaporedja nukleotidov, A, T, G in C. Tako lahko iščemo mesta na DNA, kjer se med posamezniki pojavijo razlike v enem nukleotidnem paru. Raziskovalci so že odkrili 10 milijonov takih parov v našem genomu, ravno ti pari pa praviloma kažejo na razlike med ljudmi. Tako sta raziskovalca tarčno primerjala ta mesta na genomih prijateljev in prijateljic. Homofilijo sta znotraj parov prijateljev in prijateljic izračunala z uporabo koeficienta sorodstva (kinship coefficient) – z izračunom verjetnosti, da sta dva naključno vzorčena alela dveh posameznikov ali posameznic enaka. Tako sta ugotovila, da so si prijatelji in prijateljice na delih genoma med seboj genetsko podobni, na določenih delih genoma pa tudi različni. Med prijatelji in prijateljicami so odkrili več homofilije, torej enakih zaporedij genov, kot med popolnimi neznanci, in manjši del različnih genotipov ali heterofilije.

Prijatelji in prijateljice naj bi imeli enak genotip v delih vonjalnega ali olfaktornega sistema in še v nekaterih drugih delih genoma. Deli genoma, ki zapisujejo imunski sistem pozameznika, so med prijatelji in prijateljicami različni. Avtorja raziskave sta odkritje povezala s človeško naravno evolucijo. Z izbiranjem prijateljev, ki so nam blizu, po njunem mnenju uspešno preživimo v svetu.

dog

Komentar s strani NPR. (vir)

Toda naš družbeni krog se ves čas spreminja. Seveda imamo nekaj stalnih prijateljev, a tudi nove dobimo, nekatere pa izgubimo …

Sama vidim težavo v pojasnjevanju rezultatov, ki izhajajo zgolj iz korelacije. Raziskovalca sta vzela zelo majhen vzorec ljudi, ki imajo poleg tega tudi skupno poreklo. Vsi naj bi bili potomci Evropejcev, natančneje Italijanov. Poleg tega gre za ljudi, ki živijo v nekem mestu, zato so družbeno, geografsko in okoljsko povezani. Tako ni nenavadno, da so našli tudi genetske povezave znotraj njih. Pravzaprav smo si vsi nekako v sorodu, vprašanje je le, kje iščemo stične točke. Poleg tega, kot opozarja profesor Evan Charney z univerze Duke za BBC: “Genetski označevalci, uporabljeni v raziskavi, nimajo velike informacijske vrednosti za sklepanje o človeških lastnostih, značilnostih in potezah ter vedenju.” Naše vedenje in izbira prijateljev sta veliko bolj kompleksna kot le nekaj enakih nukleotiov v genskem zapisu.

Zanimivo bi bilo poznati tudi povezave med posamezniki in posameznicami znotraj teh prijateljstev: kje so se spoznali, kako dolgo so bili prijatelji, kako blizu so si bili? Prijatelje ponavadi spoznavamo na različnih mestih in v različnih oliščinah, kar nekaj jih dobimo med šolanjem, nekatere obdržimo tudi kasneje. Vsi nimamo enakih krogov prijateljev. Glede na raziskavo in predstavljanje rezultatov bi lahko sklepali, da če jaz prijateljujem z Micko in Micka z Joži, potem bi tudi jaz in Joži lahko bili prijateljici. Verjetno iz lastnih izkušenj veste, da prijateljevanje le ni tako preprosto. Ali pa se motim?

united nations

Komentar s strani NPR. (vir)

Jaz sem bila prepričana, da prijatelje in prijateljice izbiram zelo naključno. Poleg tega se trudim okoli sebe ohranjati širok krog ljudi, čeprav so si moji prijatelji med seboj različni. Z različnimi družbami tudi zahajam na različna mesta, z nekaterimi kofetkam, z drugimi hodim v kino, s tretjimi na koncerte ali pa zvečer žurirat. Kakorkoli, morda pa imamo na določenih mestih enake gene. Večinoma so zagotovo enaki, kako pa bi se sicer lahko vsi sestavili tako, da imamo po dve roki in nogi?

To je to!
Z

Advertisements

Kava

20 Mar

Ko se udeležujem različnih pomladnih in poletnih šol ter znanstvenih posvetov, vedno znova opažam zanimiv pojav. Imenovala ga bom pojav klepeta ob kavi o kavi. Po navadi imamo odmore za kavo po vsakem “daljšem” (eno in pol- ali dveurnem) predavanju ali sklopu predavanj. Tako se ne gre čuditi, da so v ZDA uvrstili znanstvenike na prvo mesto med tistimi poklici, pri katerih ljudje popijejo največ kave.

Beseda kava verjetno izvira iz arabske besede qahwa, ki opisuje vino iz semen/zrn. Nekateri pravijo, da beseda izvira iz imena pokrajne Kaffa v Etiopiji, kjer so v 13. stoletju začeli prvič uporabljati kavo kot sredstvo za poživilo. Obstaja tudi zgodba, da so koze zobale kavina semena, zatem pa so jih preiskusili še pastirji in ugotovili, da delujejo kot poživilo.

Ne glede na to, ali so bile ptice t. i. prve odkriteljice kave, imajo ptice selivke v Ameriki zaradi plantaž kave v Srednji Ameriki velike težave z selitvijo. S plantažami kave izginjajo senčni predeli, na katerih so rasla kavina drevesa. Na plantažah pa kavovci rastejo tudi v sončnih predelih, saj uporabljajo za njihovo rast veliko gnojil. Ptice na soncu ne marajo prebivati. Tako se, ko imajo kavovce v soncu, biodiverziteta ptic, ki tam domujejo, med selitvijo zmanjšuje.

Kavina zrna rastejo na kavovcih iz vrste Coffea arabica, sedaj pa za širšo uporabo uporabljajo razne hibride prvotne rastline. Ne samo, da imajo ptice težavo z selitvijo in se njihova diverziteta zmanjšuje, obstaja tudi nevarnost, da bodo prvotni kavovci izginili že v 70 letih, ker ljudje veselo še kar naprej uničujemo okolje.

Kava nima samo negativnih učinkov, ampak tudi veliko pozitivnih. Našli so celo povezavo med količino popite kave in dolžino življenja. Tisti, ki so pili kavo, naj bi živeli dlje. Nikakor pa ni nujno, da če ne pijete kave, ne boste dočakali 100 let. To je le še ena izmed nejasnih kavzalnosti. Mogoče pa pitje kave prispeva tudi k socialnemu življenju. Jaz si recimo, ko se s prijatelji dobim na kavi, naročim veliko kavo. Mogoče ravno ta ravnotežja prispevajo k našemu zdravju in zadovoljstvu v življenju, ne glede na količino popite kave. Če pa imate vseeno namen na različnih koncih sveta preiskusiti kavo, je tole dobro vodilo. Lahko pa tudi odkrivate, koliko kave dejansko vsebuje določena priprava kave.

Kava ima aktivno sestavino kofein, ki antagonistično deluje na receptorje za adenozin, kar pomeni, da adenozinu onemogoča vezavo. Vezava adenozina vodi do znižane aktivnosti živčevja, kar vodi v zaspanost. S pitjem kave tako v možgane pride kofein, ki prehiti adenozin in mu onemogoči vezavo in nas tako ohranja budne. Mogoče še uporabna informacija: dnevno sprejemljiva doza kave se giblje okoli 400 do 600 mg kofeina. V povprečni skodelici kave ga je po navadi 100 do 150 mg. Torej tri do štiri skodelice kave si dnevno lahko privoščite brez slabe vesti. Jaz tako ali tako pijem zelo šibko kavo, saj jo velikokrat res pijem v družbi in tudi zaradi družbe.

Seveda pa obstaja še več zanimivih zgodb o kavi; več pa v videu:

To je to!

Z

*Tole bi moralo biit objavljeno včeraj, 19. 3., pa smo imeli večerjo, ki ji je sledila zabava dolgo v noč. Tako, da nisem prišla do interneta. Zato pa jo objavljam zdaj, ob prvi skodelivi kave za danes. Mmmmmmm, vonj po kavi!