Francoski matematični nevroznanstvenik Jonathan Touboul je v ArXivu objavil matematičen model razumevanja, zakaj so vse hipsterke in hipsterji enaki. Glede na Touboulove izračune, pride do podobnosti med njimi, ker hipsterke in hipsterji nimajo dovolj časa, da bi ugotovili, ali se pogovorili, kako drugačna bo ena od druge oz. drugačen bo en hipster od drugega hipsterja. Po eni strani se to dogaja med osrednjo populacijo (mainstream), a na drugi strani se med drugačneži ali hipsterkami in hipsterji pojavi podoben trend. Zanimivo je, da je model predvidel naključnost videza zgolj, če bi bili populaciji osrednježev (mainstream) in hipsterjev izenačeni po številu. Pri tem bi prišlo do naključnih in zelo raznolikih trendov. Takoj, ko neka populacija začne prevladovati, postanejo predstavnice in predstavniki manjšine bolj podobne/i med seboj. Touboul je s svojim modelom ugotovil, da sta ključni informaciji, ki omogoča razvoj neke težnje za svoj obstoj, zakasnitev informacije in prostorska razdalja. Po modelu do sinhronizacije ne pride, če so ljudje preveč blizu skupaj, a tudi takrat, kadar so preveč oddaljeni med seboj. Z modelom so torej ugotovili, da “v nasprotju s sodelovalnim sistemom, sprejemajo populacije pozameznikov odločitve v nasprotju z glavnino, pri tem pa gredo skozi fazno tranzicijo k oscilatornemu sinhroniziranemu stanju, če pri tem jemljemo v zakup komunikacijske zakasnitve znotraj skupine teh posameznikov.”
To je zelo zanimiv pogled na vedenje množic, a morda obstaja tudi preprostejša razlaga konformnega vedenja. Morda pa vse skupaj izhaja tudi iz želje po pripadnosti neki skupini, s katero imaš ali oblikuješ skupne vrednote. Ali pa se resnični razlogi, zakaj so hipstrke in hipsterji enaki, skrivajo kje povsem drugje…
Konformnost najbolje opisuje eksperiment Solomona Ascha iz leta 1951. Asch je pripravil nalogo primerjanja dolžine črt. Na sliki so si udeleženci (vsi so bili moški) najprej ogledali eno črto poljubne dolžine, zatem so si na naslednji sliki ogledali tri črte različnih dolžin: A, B in C. Naloga udeležencev je bila, da naj izberejo enako črto, kot so jo videli na prvi sliki. Asch je udeležence razdelil na dve skupini. V kontrolni skupini so se udeleženci odločali sami in so zaupali svojim odločitvam, prav tako niso imeli nikakršne zunanje skupinske informacije. V drugi skupini so dobili udeleženci pravilen ali nepravilen odgovor skupine sedmih ljudi, ki jih bom v nadaljevanju imenovala zaupniki. Udeleženec je moral rešiti 18 primerov. Pri vseh so mu “pomagali” zaupniki, pri tem pa so v dvanajstih od osemnajstih primerov zaupniki izbrali nepravilen odgovor. Udeleženca so torej zavajali. Razlika v številu napak med kontrolno in konformirano skupino je bila velika. V kontrolni skupini je bila raven napak 1 %, medtem ko se je kar tri četrtine udeležencev, ki so dobili odgovore zaupnikov, torej so bili podvrženi konformnosti, zmotilo vsaj enkrat.
Slike črt iz Aschevega eksperimenta (vir)
Verjetno lahko iz lastne izkušnje ugotovite, da svojemu znanju marsikdaj ne zaupamo, zaupamo pa družbi ali se ravnamo po nekih skupnih, družbenih dražljajih. Težko je biti črna ovca. Konformnost je le ena izmed lastnosti človeške socialne kognicije. Morda ima tudi pomen pri tem, da največji antikonformisti postanejo konformisti znotraj svoje skupine. Tako hipsterke in hipsterji, če sploh še obstajajo, sledijo svojim zamislim o drugačnosti tako, da na koncu postanejo vsi enaki.
To je to!
Z
Piškotarna 
