Tag Archives: model

Konformnost ali zakaj vse hipsterke in hipsterji izgledajo enako

11 Nov

Francoski matematični nevroznanstvenik Jonathan Touboul je v ArXivu objavil matematičen model razumevanja, zakaj so vse hipsterke in hipsterji enaki. Glede na Touboulove izračune, pride do podobnosti med njimi, ker hipsterke in hipsterji nimajo dovolj časa, da bi ugotovili, ali se pogovorili, kako drugačna bo ena od druge oz. drugačen bo en hipster od drugega hipsterja. Po eni strani se to dogaja med osrednjo populacijo (mainstream), a na drugi strani se med drugačneži ali hipsterkami in hipsterji pojavi podoben trend. Zanimivo je, da je model predvidel naključnost videza zgolj, če bi bili populaciji osrednježev (mainstream) in hipsterjev izenačeni po številu. Pri tem bi prišlo do naključnih in zelo raznolikih trendov. Takoj, ko neka populacija začne prevladovati, postanejo predstavnice in predstavniki manjšine bolj podobne/i med seboj. Touboul je s svojim modelom ugotovil, da sta ključni informaciji, ki omogoča razvoj neke težnje za svoj obstoj, zakasnitev informacije in prostorska razdalja. Po modelu do sinhronizacije ne pride, če so ljudje preveč blizu skupaj, a tudi takrat, kadar so preveč oddaljeni med seboj. Z modelom so torej ugotovili, da “v nasprotju s sodelovalnim sistemom, sprejemajo populacije pozameznikov odločitve v nasprotju z glavnino, pri tem pa gredo skozi fazno tranzicijo k oscilatornemu sinhroniziranemu stanju, če pri tem jemljemo v zakup komunikacijske zakasnitve znotraj skupine teh posameznikov.”

indy-hipster

To je zelo zanimiv pogled na vedenje množic, a morda obstaja tudi preprostejša razlaga konformnega vedenja. Morda pa vse skupaj izhaja tudi iz želje po pripadnosti neki skupini, s katero imaš ali oblikuješ skupne vrednote. Ali pa se resnični razlogi, zakaj so hipstrke in hipsterji enaki, skrivajo kje povsem drugje…

Konformnost najbolje opisuje eksperiment Solomona Ascha iz leta 1951. Asch je pripravil nalogo primerjanja dolžine črt. Na sliki so si udeleženci (vsi so bili moški) najprej ogledali eno črto poljubne dolžine, zatem so si na naslednji sliki ogledali tri črte različnih dolžin: A, B in C. Naloga udeležencev je bila, da naj izberejo enako črto, kot so jo videli na prvi sliki. Asch je udeležence razdelil na dve skupini. V kontrolni skupini so se udeleženci odločali sami in so zaupali svojim odločitvam, prav tako niso imeli nikakršne zunanje skupinske informacije. V drugi skupini so dobili udeleženci pravilen ali nepravilen odgovor skupine sedmih ljudi, ki jih bom v nadaljevanju imenovala zaupniki. Udeleženec je moral rešiti 18 primerov. Pri vseh so mu “pomagali” zaupniki, pri tem pa so v dvanajstih od osemnajstih primerov zaupniki izbrali nepravilen odgovor. Udeleženca so torej zavajali. Razlika v številu napak med kontrolno in konformirano skupino je bila velika. V kontrolni skupini je bila raven napak 1 %, medtem ko se je kar tri četrtine udeležencev, ki so dobili odgovore zaupnikov, torej so bili podvrženi konformnosti, zmotilo vsaj enkrat.

Slike črt iz Aschevega eksperimenta (vir)

Slike črt iz Aschevega eksperimenta (vir)

Verjetno lahko iz lastne izkušnje ugotovite, da svojemu znanju marsikdaj ne zaupamo, zaupamo pa družbi ali se ravnamo po nekih skupnih, družbenih dražljajih. Težko je biti črna ovca. Konformnost je le ena izmed lastnosti človeške socialne kognicije. Morda ima tudi pomen pri tem, da največji antikonformisti postanejo konformisti znotraj svoje skupine. Tako hipsterke in hipsterji, če sploh še obstajajo, sledijo svojim zamislim o drugačnosti tako, da na koncu postanejo vsi enaki.

To je to!
Z

Advertisements

Like/Lajk

12 Mar

Danes goljufam; torkova beseda tedna ni ena beseda, ampak besedna zveza. Pa še v angleščini je: I like. Dovolite mi, da ga poslovenim v slovenski slengovski glagol lajkati. Ta beseda se je razvila zaradi obstoja gumba Like na Facebooku. Gumb všečkanja so na Facebook dodali 9. februarja 2009, sedaj pa se dnevno srečujemo s to besedo, kot da bi obstajala že od nekdaj.

Odkar imamo pri hiši kužo Lajko, me ljudje celo sprašujejo, če smo jo poimenovali po gumbu lajk s Facebooka. Redni bralci verjetno že veste, da je poimenovana po ruski psički Lajki, novi bralci pa si zgodbo o Lajki lahko preberete tukaj.

Naj se vrnem na Facebookov like. Všečkanje so na facebooku dodali zato, da lahko uporabniki tega socialnega omrežja pokažemo našim sledilcem, kaj nam je všeč oz. v kakšnih informacijah, videih, fotografijah uživamo. Dnevno naj bi uporabniki Facebooka kliknili na gumb like kar 2,7 milijard krat. Glede na to, da naj bi imel Facebook vsak mesec nekaj čez milijardo rednih uporabnikov, v povprečju vsak uporabnik klikne dva lajka na dan. No, jaz vem, da to povprečje zvišujem.

Lajk so torej razvili, da bi si z našimi sledilci delili reči, ki so nam všeč. Zato raziskava, ki je te dni pokrila Facebook in Twitter, ter aplikacija myPersonality, nista tako presenetljivi. O čem govorim?

Včeraj so v Proceedings of the National Academy of Sciences objavili raziskavo z naslovom Zasebne značilnosti in atribute je mogoče napovedati z digitalnimi podatki o človeškem vedenju (Private traits and attributes are predictable from digital records of human behavior), kjer so ugotovili, da lahko z dostopom do naših digitalnih lajkov (YouAreWhatYouLike) predvidijo nekatere naše značilnosti. Nekatere med njimi so: spolna usmerjenost, narodnost, politična in verska pripadnost, osebnostne značilnosti, inteligenca, starost in spol. V raziskavi so zajeli kar 58.000 udeležencev, od katerih so pridobili dostop do njihovega digitalnega vtisa (Facebook in lajki), demografske profile, udeleženci pa so rešili tudi nekaj standardnih psihometričnih testov. Končni rezultati modela so pokazali, da je mogoče s precejšnjo gotovostjo ugotoviti narodnostno pripadnost, spolno usmerjenost in politično pripadnost. Na testih, ki so bili bolj usmerjeni v osebnostne značilnosti, kot npr. odprtost, prijaznost in podobno, pa je bil model podobno uspešen kot običajni osebnostni testi.

Kar zanimivo, ampak ali je res tako presenetljivo? Saj so vendar lajke dodali v Facebook, da bi ostalim povedali, kaj nam je všeč in kaj nam ni všeč in nas to verjetno kar dobro opiše ali ne?

Bolj zanimiv je podatek, da uporabljeni algoritem ne uporablja očitnih lajkov, kot so npr. moji lajki informacij in novic o znanosti, ki verjetno kažejo na mojo vedoželjnost. Uporabljeni algoritem združuje navidezno nepovezljive lajke, na podlagi katerih uvršča uporabnike v skupine, ki izhajajo iz podobnostmi med ljudmi, ki lajkajo podobne nepovezane vsebine. Do te rešitve so prišli s sočasno uporabo različnih osebnostnih testov in primerjanjem teh ljudi glede na njihove lajke na Facebooku. S kombinacijo obojega so na koncu ljudi uvrstili v različne skupine. Tako lajkanje znanosti, v kombinaciji z lajkanjem kodrastega krompirčka, neviht in satiričnega ameriškega televizijske oddaje Colbertovo poročilo, kaže na višji IQ (morda pa to dokazuje, da inteligentnost ne pove veliko o ljudeh). Pri tem se pojavi tudi problem modela, ki je očitno prilagojen za Američane, saj vsaj jaz ne poznam vseh ameriških televizijskih oddaj. Pa saj to se velikokrat zgodi v raziskavah (t. i. WEIRD people; vir: SciAm blogs, druga točka). Vseeno pa sem prepričana, da lajki zagotovo nekaj povedo o nas.

facebook_like_button_big1

Na tem mestu je pametno izpostaviti pomen zasebnosti našega digitalnega življenja in dostopa do vseh naših podatkov. Jaz sicer očitno veliko delim na spletu, še posebej ko pišem blog. Nekako verjamem v dobro ljudi in v neizkoriščanje teh podatkov. Kakorkoli, tudi brez opisane raziskave bi vedela, da naši lajki povedo marsikaj o nas in me visoka pravilnost predstavljenega modela, ki ugotavlja, kakšni smo, niti ne preseneča.

Preden sklenem, želim deliti z vami še nekaj zanimivih povezav o lajkih, ki nas opisujejo;
The Wall Street Journal: When ‘Likes’ Can Shed Light, What Your ‘Likes’ Say About You
Science Now: Facebook Preferences Predict Personality Traits
PopSci: What Your Likes On Facebook Betray About You

To je to!
Z

Upam, da si tale zapis tudi prisluži kakšen like. 🙂