Znanstvenica ali znanstvenik, ki te želi prepričati, da je vse tisto, kar ona ali on počne, le objektivna razlaga pojavov, lahko verjame v lastno nevtralnost. Toda vse, kar počne, počne kot pripadnica ali pripadnik človeške družbe, z vsemi človeškimi vidiki vred. Ko pa se dotakne objektivnosti znanstvenega raziskovanja same človeške družbe in še vedno trdi, da je njegova ali njena znanost zgolj objektivna in nevtralna, je lažnivka ali lažnivec, morda pa zgolj nevednica ali nevednež. Ne vem. Vsak človek je od rojstva vpet v družbo in ostaja vpet vanjo, zato se ne more izogniti ideologijam. Tega dejstva ne more spremeniti še tako vrhunsko opravljanje znanstvenih raziskav na nekem znanstvenem področju. Vsaka izšolana znanstvenica ali izšolani znanstvenik zna uporabljati znanstveno metodo pri svojem delu, a to nikakor ne pomeni, da jo uporablja tudi v svojem vsakdanjem življenju in da je zato v vsakdanjih ravnanjih in razmišljanjih bolj razumna ali razumem od neke druge ali nekoga drugega, ki nista izšolana v uporabi znanstvene metode.
Matjaž Gams je v Državnem svetu organiziral posvet z naslovom Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda? Gams naj bi se po svojih besedah trudil preprečiti izumrtje slovenskega domorodnega prebivalstva na povsem znanstven način in neodvisno od kakršne okoli ideologije. Kaj pa če je njegovo izhodiščno razmišljanje napačno in slovenski narod kot objektivno znanstveno dejstvo ne obstaja?
Gams v svojih javnih nastopih predstavlja korelacije, s katerimi razlaga, zakaj imajo ženske pri nas manj otrok. Pri statistiki pa vemo, da korelacija (soodnosnost) nikakor ni isto kot kavzacija (vzročnost): korelacije in dejanske povezave med podatki so lahko zelo daleč vsaksebi.
Ljudje smo različnih oblik, različnih barv kože, spolov in še česa. Poleg tega govorimo različne jezike, nosimo različna oblačila, imamo pa tudi zelo raznolike prehranjevalne navade. Prav lahko bi namesto o Slovenkah in Slovencih govorili tudi o na primer visokih in nizkih ljudeh ali se delili glede na kodravost las. Raziskovalke in raziskovalci človeške raznoličnosti, po navadi so to antropologinje in antropologi, se med drugim ukvarjajo tudi s človeškimi populacijami in iščejo razlike in podobnosti med njimi, pa naj bodo te na ravni genoma ali pa gre za kulturne in vedenjske značilnosti in razlike. Pri tem se dobro zavedajo, da je populacije težko ločevati, morda kvečjemu na podlagi odkritja kakšnih specifičnih prilagoditev na okolje. Toda na ravni genoma smo prav vsi pripadniki naše vrste mešanica enakega števila različnih prednic in prednikov.
Vir slike: Angélica Dass, www.angelicadass.com, humanae.tumblr.com/
Pred časom sem zasledila oddajo Ugriznimo znanost o genomu Slovencev, v kateri sta se raziskovalka in voditeljica pogovarjali o “nacionalnem genomu”. Težava je v tem, ali je “nacionalni genom” dejansko objektivno dejstvo oz. konkreten pojav ali zgolj okrajšava za genom neke populacije. Tukaj je srčika problema: v biologiji lahko govorimo le o populacijah ljudi in ne o narodih ali naciji. Slednji sta družbeni kategoriji. Ko govorimo o bioloških populacijah, so si posamezni osebki podobni, a tudi različni. To velja tudi za človeške populacije. Tako je med ljudmi, ki živijo znotraj meja današnje Slovenije, veliko razlik pa tudi podobnosti.
Nikakor pa za te biološke populacije ne smemo uporabljati besed, kot so narod, nacija ali etnična skupina. Slednje so namreč kulturno in družbeno zaznamovane ter nosijo s seboj določeno zgodovino.
Projekt sekvencioniranja genomov ljudi z redkimi genetskimi boleznimi podpiram, a želim si, da bi bili bolj previdni pri uporabi terminov, s katerimi opisujemo to početje. Prepričana sem, da bi slovenske raziskovalke in raziskovalci z veseljem preučili tudi genome drugih ljudi, ki morda niso bili rojeni v Sloveniji, a tukaj živijo in imajo katero od redkih genetskih bolezni.
Ljudje se nikoli niso omejevali, in tudi takrat, ko so jih zakoličili, so jih prehajali. V sodobnem svetu, ki ga pri človeški vrsti omejujejo meje držav, te meje s potnim listom večinoma lahko prehajamo, četudi za velik del svetovnih populacij, predvsem v najbolj revnih delih sveta, to ne velja. Čezmejna partnerstva niso bila redkost v preteklosti, danes pa jih je še veliko več. Nekateri si ustvarijo družine v tujini, drugi se priselijo. In če bi imela potomka potomka slovenskih staršev, ki živi na primer v Veliki Britaniji, redko dedno bolezen, bi jo prosili za sekvencioniranje njenega genoma in vključitev v svojo bazo. To bi se zgodilo ne glede na nacionalnost. Mimogrede: angleški projekt zbiranja genomov se ne imenuje “britanski genom” pač pa “Projekt 100.000 genomov” (100,000 Genomes Project). V imenu ni sledu o njegovi britanski substanci.
Vrnimo s k ideologijam in znanstvenikom. V zgodovini znanosti najdemo veliko neumnosti, ki so jih povzročili ali izjavljali znanstveniki in znanstvenice. Naj omenim srhljive “znanstveno utemeljene” genocide in iztrebljanja do “terapij” kvirovskih oseb. Argument, da lahko objektivno govorim o čemerkoli samo zato, ker sem znanstvenica, pač ne drži. To še posebej ne drži za raziskovalce in raziskovalke s tako imenovanih področij trdih znanosti, tehnike, inženirstva in medicine, ko se spuščajo na družboslovna in humanistična področja.
Dober primer te zmote, da lahko kot znanstvenica ali znanstvenik govorim o čemerkoli, je eden izmed odkriteljev strukture molekule DNK James Watson. On je javno govoril o tem, da so Afričani in Afričanke bolj neumne od Evropejcev in Evropejk. Umnost in neumnost sta družbeni, ne objektivni naravni kategoriji, trditev pa je objektivno rasistična.
Matjaž Gams trdi, da je v svojih nedavnih javnih nastopih govoril le o povezavah, ki jih najde v samih podatkih da nanj ni nanj vplivala nobena ideologija. Kako da ne! Ideološko je že samo verjetje v to, da je narod biološka kategorija, saj niti v biologiji niti v družboslovnih vedah takšne znanstvene trditve ali dokazov ne najdemo. Namesto da bi preveril, kaj o tem menijo biologi in družboslovci, sedaj Gams sprašuje druge bele moške, kaj so ti postorili za dekleta! Prav to je ideologija v najbolj čisti obliki, glasi pa se tudi takole: “Kako bi bilo vam, če bi vašo hči ali ženo nekdo spolno nadlegoval?”
Meni je čisto vseeno, kaj naj bi naredili beli moški in kaj naj si mislijo. Kot ženska pa si želim, da bi ti moški začeli ženske spoštovati in nas pripustili k razpravi. Upati, da bi prisluhnili tudi tistim, ki se identificirajo zunaj zanje omejujočih binarnih spolnih kategorij, je danes morda še preuranjeno.
Moško povzdigovanje pomena družine in osebno, povsem neznanstveno opevanje, kako jih je to naredilo boljše, je v tej razpravi neprimerno. Odločitev o tem, ali bo nekdo imel otroka ali ne, je stvar posameznice ali posameznika in o tej osebni in intimni odločitvi nikakor ne smejo odločati družba, politika ali država, še manj pa “objektivna znanost”.
Naj za konec dodam nekaj predlogov, kako bi lahko obdržali več mladih v postarani Sloveniji in pridobili tudi nove. Zanje ne potrebujemo “objektivne znanosti”, ampak zadošča nekaj zdrave pameti in človeškega srca. Najprej bi lahko sprejeli več beguncev in begunk, z otroki in brez, in jim tukaj omogočiti dostojno življenje in ustvarjanje družine. S tem pa bi tudi obogatili našo kulturo. Lahko bi omogočiti samskim osebam in kvirovskim parom posvojitev ali umetno oploditev, v primeru družin z dvema staršema pa bi lahko spodbujali delitev dopusta po rojstvu otroka na polovico med obema staršema. Gotovo imajo drugi še več učinkovitih rešitev za demografske izzive sedanjega trenutka.
Znanstvenice in znanstveniki, ki preučujemo ljudi, se moramo zavedati, da naše delovanje ni neodvisno od družbe, v kateri živimo, zato moramo biti pri izbiri svojih besed še posebej previdni. Pa ne samo pri izbiri besed, tudi pri rabi pravih metod in pri interpretaciji rezultatov, ki jih uporabljamo v dobrobit vseh ljudi, ne le nekaterih, pa naj zveni to še tako ideološko. Znanstvenice in znanstveniki nikakor ne smemo misliti, da smo večvredni in lahko govorimo o čemerkoli. Menim, da je ena izmed lepših lastnosti človeka skromnost in to bi moralo držati tudi za raziskovalce in raziskovalke.
To je to!
Z
Piškotarna 