Intervju z znanstveno novinarko Gretchen Vogel, Val 202, 10. 4. 2021
Če želimo pandemijo končati, bo potrebno cepiti večji del svetovnega prebivalstva. Cenovno dostopno cepivo je razvila raziskovalna skupina z Univerze v Oxfordu, skupaj s švedsko-britanskim podjetjem AstraZeneca. To cepivo na osnovi virusnega vektorja je mogoče proizvajati v velikih količinah, naprodaj je po neprofitni ceni in je manj zahtevno za distribucijo. A pojavili so se zapleti. Zadnje tedne povzročajo preplah poročila in raziskave o pojavu dokaj redkih, a zelo resnih neželenih stranskih učinkov, ki naj bi bili povezani s cepivom. Če želimo varno precepiti čim več ljudi, moramo te učinke preučiti in odkriti morebitne mehanizme, zakaj in pri kom se pojavljajo, spoznati z njimi povezana tveganja ter ugotoviti, ali jih je mogoče preprečiti oziroma ob pojavu ozdraviti.
Zarja: Da bi dogajanje s cepivom AstraZenece podrobneje spoznala, sem poklicala v Berlin znanstveno novinarko Gretchen Vogel, ki je pretekli mesec dni, skupaj s Kaiem Kupferschmidtom, za revijo Science poročala o zaznanih zapletih, ki so se pojavili po cepljenju s cepivom AstraZenece. Kaj se je v zadnjih mesecih v Nemčiji dogajalo z uporabo cepiva AstraZenece?
Gretchen Vogel: Klinične raziskave cepiva AstraZenece so vključevale malo oseb, starejših od 65 let. Večina oseb, udeleženih v raziskavi, je bila mlajših. Zato je bilo te podatke težko interpretirati in določiti, kako dobro zaščito nudi cepivo pri starejših. Zato se je Nemčija odločila, da bo previdna. Poleg tega smo imeli dostop do drugih cepiv. Želeli so zagotoviti, da ta starostna skupina dobi najboljšo možno zaščito in vedeli so, da cepivo BioNTecha in Pfizerja nudi visoko zaščito tudi pri starejših.
Potem je cepivo prejelo več milijonov ljudi v različnih krajih. Ljudje so opazili nekaj zelo nenavadnih simptomov, ki so se razvili pri sicer zdravih ljudeh, ki so nedavno prejeli cepivo. Najprej so to opazili na Norveškem, v Avstriji, kjer sta bila dva primera, v Italiji in Nemčiji. Kmalu po prejemu cepiva, nekje med štirimi dnevi do dveh tednov po njem, so sicer zdravi ljudje razvili nenavadne težave s krvnimi strdki in kapjo. Raziskovalne skupine in medicinsko osebje, ki so preučevali strjevanje krvi, so postali pozorni in začeli spremljati ta pojav. Ker so bili znaki tako nenavadni, so pomislili, da morda obstaja povezava s cepivom. Odkrili so še več primerov teh nenavadnih zapletov in postalo je jasno, da obstaja več primerov, kot so jih zaznali najprej. A še vseeno, naj bo jasno, da gre za res zelo redke pojave. Trenutno je najvišja zaznana pojavnost na Norveškem: en primer na 25.000; verjetno je bolj točna ocena, da gre za en primer na 100.000 cepljenih oseb, kakršna je pojavnost v Nemčiji. Težko je določiti: gre za zelo redek stranski učinek.
ZM: Evropska agencija za zdravila zaenkrat pravi, da še ni zaznala jasnega vzorca, katere skupine naj bi bile pogosteje prizadete zaradi teh redkih zapletov. Nekaj podatkov imamo, ki kažejo, da bi lahko bile bolj prizadete mlajše ženske. Prav pri tej skupini so tudi manj verjetni zapleti pri prebolevanju covida. Različne zdravstvene agencije in države so zato morale ponovno oceniti koristi in tveganja po cepljenju v primerjavi s prebolevanjem covida.
Včeraj so v znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke dveh ločenih raziskav iz Avstrije in Nemčije ter Norveške. V člankih sta raziskovalni skupini opisali nekaj primerov zapletov po cepljenju.
GV: Kot so opazili v Avstriji in tudi na Norveškem, so ti bolniki imeli veliko strdkov v krvi in veliko kapi oziroma blokad v njihovem krvožilju. Istočasno so imeli zelo nizko raven krvnih ploščic ali trombocitov oziroma trombocitopenijo. Njihova naloga je sicer oblikovanje strdkov v primerih ureznin in poškodb. Ponavadi, ko imate več strdkov v telesu, imate tudi več krvnih ploščic. A te bolnice in bolniki so imeli malo krvnih ploščic. Prišlo je do nenavadne kombinacije. Poleg tega so nekateri imeli strdke v možganskem krvožilju, drugi v trebuhu, tretji v pljučih. Nekateri so imeli tudi več strdkov v različnih delih telesa. Nekaj zelo nenavadnega se je dogajalo. Podobno sliko so sicer že poznali pri redki alergijski reakciji na heparin, ki ga lahko dajo bolnikom za preprečevanje strdkov. A ta lahko v nekaterih primerih sproži obratno reakcijo in pride do pretiranega odziva, ko telo ne more več ustaviti nastajanja krvnih strdkov. Medicinsko osebje je tako pri nekaterih bolnikih in bolnicah izvedlo podobne teste kot pri trombocitopeniji, ki jo sproži heparin. Pri osebah, ki so nedavno prejele cepivo AstraZenece, so se pojavile podobe reakcije v njihovi krvi. Ni povsem enako, ker ne gre za reakcijo na zdravilo, ki sproži alergijsko reakcijo pri bolnikih. Sedaj poskušajo ugotoviti, kaj točno se zgodi in kaj lahko sproži to reakcijo. Predvidevajo pa, da gre za podoben mehanizem.
ZM: Sedaj v več evropskih državah še naprej raziskujejo mehanizem teh zelo redkih stranskih učinkov, ki bi lahko bili povezani s cepivom AstraZenece. O primerih so poročali tudi iz Združenega kraljestva. Raziskovalne skupine zanima, kaj naj bi sprožilo ta nenavaden in nepričakovan odziv krvožilja in imunskega sistema, ali med prizadetimi osebami obstajajo kakšni skupni dejavniki tveganja, katere skupine so najbolj pogosto prizadete in kako bi lahko te zelo redke zaplete preprečili.
GV: Nekatere raziskovalne skupine želijo preveriti, ali bi manjša doza cepiva to preprečila. Ne vem, če se spomnite: pri klinični raziskavi cepiva AstraZenece so delu udeleženih oseb zaradi napake dali le polovičen odmerek. Na koncu se je izkazalo, da so tudi ljudje po polovičnem odmerku razvili podobno visoko zaščito kot tisti, ki so prejeli celoten odmerek. Imeli so tudi manj stranskih učinkov. Zato nekatere raziskovalne skupine razmišljajo, če bi polovičen odmerek rešil to težavo s strdki. To bi bilo odlično. Naenkrat bi imeli na voljo tudi več cepiva. Tveganje za te redke stranske učinke bi lahko zmanjšali. A to je le ena izmed možnosti. Bila bi odlična novica, če bi odkrili preprosto rešitev.
ZM: Zaenkrat rešitve še nimamo. Mehanizem, s katerim cepivo zelo verjetno sproži ta redek nezaželen stranski učinek s krvnimi strdki, je potrebno še podrobno raziskati. Na to je opozorila tudi Evropska agencija za zdravila. V Nemčiji so bili glede samih raziskav in odkritij zelo transparentni in odkriti.
GV: Sedaj pravijo, da naj štiri do 16 dni po cepljenju ljudje spremljajo, ali se razvijejo morebitni glavoboli, bolečine v abdomnu, nenavadne modrice, zamegljen vid in zmedenost ali drugi znaki, ki bi kazali na kap. Takrat naj ljudje nemudoma obiščejo zdravnika. Če taka bolnica ali bolnik obišče zdravnika, imajo pripravljen protokol testov, ki naj bi jih izvedli. Poleg tega imajo navodila, katera zdravila uporabiti. Nekaj bolnic in bolnikov so že uspešno ozdravili. Obstaja upanje, da lahko z zgodnjo prepoznavo tega pojava ustavimo reakcijo in ljudje okrevajo.
ZM: Vse bolj jasno postaja, da se v povezavi s cepljenjem z AstraZeneco zelo verjetno pojavljajo zelo redki neželeni zapleti. Kako se torej odločiti med koristmi cepljenja in tveganji?
GV: Gre za težke odločitve. Ko cepimo ljudi, cepimo zdrave osebe. Tveganja in koristi so drugačne kot v primeru, ko želimo zdraviti bolne osebe. Zato menim, da moramo stranske učinke cepljenja vzeti zelo resno. Veseli me, da so ti redki pojavi predmet raziskav in tudi, da so ljudje obveščeni ter lahko znake prepoznajo in se odzovejo dovolj hitro. Smo tudi sredi nevarne pandemije. Trenutno je jasno, da je covid za večino veliko bolj nevaren kot stranski učinki, ki so prisotni pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Ampak tveganje se lahko pri mlajših starostnih skupinah, ki imajo nizko tveganje za zaplete pri covidu, obrne. V tem primeru je potrebno koristi in tveganja skrbno premisliti. To je ena izmed stvari, ki se jih je trudila narediti britanska vlada. Rekli so, da ko je tveganje za covid sorazmerno nizko, je morda boljše, da osebam mlajšim od 30 let ponudijo drugo cepivo, pri katerem teh neželenih stranskih učinkov niso zaznali. In kot vemo, se ti niso pojavili pri drugih cepivih, kot sta Pfizer BioNTech in Moderna. Ti dve cepivi temeljita na mRNK in ne na virusnem vektorju, ki ga uporablja AstraZeneca. Za starejše starostne skupine je zelo jasno, da zanje covid predstavlja veliko večje tveganje od neželenih zapletov pri cepljenju. Vse to drži tudi za kraje, v katerih se virus širi. V državah, kot sta na primer Avstralija, kjer skoraj ni primerov okužb, in Nova Zelandija, kjer so eliminirali virus z drugimi metodami, je drugače. Tam je seveda tveganje ob cepljenju višje kot tveganje, če bi dobili covid. To je tudi eden izmed razlogov, da so se na Avstraliji odločili, mislim da včeraj, da pri mlajših starostnih skupinah ne bodo uporabili cepiva AstraZenece. Še enkrat: potrebno je spomniti, da se tam virus po skupnosti praktično ne širi. Torej je tvoje tveganje za covid zelo, zelo blizu nič. Ko se spremeni tveganje za okužbo, lahko pri odločanju o cepivu odigra pomembnejšo vlogo tveganje ob cepljenju.
ZM: Kako pa je vse to spreminjanje priporočil o uporabi cepiva AstraZenece vplivalo na zaupanje v njegovo rabo v Nemčiji?
GV: Bilo je zelo zanimivo. Kaže, da vsaj pri starejših ni prišlo do izgube zaupanja. V Berlinu in Severnem Porenju-Vestfaliji, in tudi v nekaterih drugih zveznih državah, so odprli dodatna mesta za cepljenje oseb, starih med 60 in 69 leti, ki sicer še ne bi prišle na vrsto. Telefonske linije za rezervacijo teh terminov so bile preobremenjene. V nekaj dneh so zapolnili vse termine. Sedaj bodo morale nekatere skupine, ki so imele prednost pri cepljenju, kot so na primer učiteljice in učitelji ter zaposleni v zdravstvu in druge skupine, ki naj bi imele prednost, malo počakati. A starostna skupina 60 in več bo prej prejela cepiva in nič ne kaže, da bi prišlo do pomanjkanja zaupanja ali do zmanjšane namere in želje po cepljenju. Termini za cepljenje so se zapolnili izjemno hitro.
ZM: V Berlinu so zaradi povpraševanja v teh dneh dodali termine za cepljenje starostne skupine med 60 in 69 leti. S tem si bodo kupili tudi nekaj časa, da različne raziskovalne skupine lahko preučijo, kaj točno se dogaja in predvsem, ali je to mogoče kako preprečiti. Morebiti z zmanjšanjem doze, morda tako, da bomo ocenili, katere skupine so bolj prizadete zaradi teh redkih stranskih učinkov in zapletov. Tako bi lahko oblikovali priporočila, za koga naj se to cepivo uporablja. Nekaj tednov ali mesecev bo potrebno počakati. A kmalu bodo prvi, cepljeni z AstraZeneco, že na vrsti za drugo dozo. V teh dneh v Franciji napovedujejo, da bodo za drugo dozo pri prejemnicah in prejemnikih cepiva AstraZenece uporabili enega izmed mRNK cepiv.
GV: Tudi v Nemčiji so se pretekli teden odločili, da bodo za drugi odmerek uporabili enega izmed mRNK cepiv, podobno kot v Franciji. Kaže, da naj bi ljudje, mlajši od 60, prejeli mRNK cepivo, osebe, starejše od 60 let, pa še enkrat cepivo AstraZenece. Kar so rekle nemške oblasti, naj bi razumeli prvi odmerek AstraZenece podobno kot pri ljudeh, ki so že preboleli kovid. Tako so predvideli, da naj bi en odmerek nudil podobno zaščito kot ob prebolevanju bolezni in razvoju naravne imunosti po tem, ko smo bili okuženi z virusom. Tako priporočila temeljijo na raziskavah, ki predvidevajo le en odmerek mRNK pri osebah, ki so okužbo prebolele. Drugi odmerek pri cepljenju z AstraZeneco obravnavajo na podoben način.
ZM: Zaenkrat torej to priporočilo ne temelji na raziskavah mešanja dveh različnih vrst cepiv. V Združenem kraljestvu poteka raziskava COM-COV, kjer bodo preverjali kombinacijo dveh cepiv. V raziskavo bodo vključili osebe, starejše od 50 let. Nekateri bodo najprej prejeli mRNK cepivo Pfizerja in BioNTecha, drugi pa cepivo AstraZenece na osnovi virusnega vektorja. Za drugi odmerek pa bodo proizvajalca in tehnologijo cepiva zamenjali. Prve rezultate pričakujejo šele poleti.
Naj spomnim, cepivo AstraZenece je izjemno pomembno, če želimo globalno doseči precepljenost svetovnega prebivalstva in tako vsem omogočiti prehod v post-pandemsko življenje. Kakšna je torej njegova prihodnost?
GV: Menim, da je odvisno od tega, kako hitro bodo ugotovili, kaj povzroča te zelo redke neželene stranske učinke in ali jih je mogoče preprečiti. Morda lahko hitro pokažejo, da zadošča že polovični odmerek, pri katerem bi tveganje za te neželene stranske učinke izginilo. V tem primeru sem prepričana, da bodo spremenili priporočila in ponovno začeli uporabljati cepivo za vse, a le s polovičnim odmerkom. To je seveda za zdaj le zelo teoretična zamisel. Zaenkrat še nimamo dokazov, da bi to delovalo. A to je ena izmed smeri, v kateri raziskovalne skupine raziskujejo naprej. Morda pa dobimo boljše podatke o tem, kdo je najbolj ogrožen. Tako bi lahko določili, katere skupine naj ne prejmejo tega cepiva in jim ponudili drugačnega. Obenem pa bi ostalim še naprej nudili tudi cepivo AstraZenece in bi bili brez skrbi. Biti moramo potrpežljivi in počakati še nekaj tednov. Upam, da se bodo tudi te raziskave odvijale tako hitro kot mnoge v primeru cepiv proti covidu. Kmalu bomo boljše razumeli, kaj sproži te zelo redke nezaželene stranske učinke in ali jih lahko napovemo in preprečimo.
ZM: Zdi, se da so se v Nemčiji vsaj pri odločitvah o uporabi cepiva AstraZenece opirali na znanstvene raziskave.
GV: Da, res bi rekla, da se je Nemčija odločala glede na do sedaj znane podatke. Znanje se je v zadnjih mesecih kar nekajkrat spreminjalo. Imamo vedno več podatkov. Mislim, da so v Nemčiji in tudi drugih evropskih državah sprejemali svoje odločitve na podlagi podatkov, ki so bili na voljo. Začetni podatki glede učinkovitosti pri starejših so bili zelo negotovi. Potem je, na podlagi široke uporabe cepiva AstraZenece v Združenem kraljestvu, postalo jasno, da je cepivo pri starejših učinkovito. Takrat so spremenili priporočila. Podatke sedaj imamo in cepivo deluje tudi pri tej starosti skupini. Lahko smo torej prepričani, da deluje, tako da ga lahko uporabimo tudi pri njih. Sedaj, ko so se nakopičili podatki o teh redkih primerih zapletov, so sklenili, da jih je potrebno preučili in čim bolj podrobno razumeti. Predvsem pa so se osredotočili na to, da bi jih preprečili, ne da bi zaustavili sam potek cepljenja.
ZM: Kako pa se kot znanstvena novinarka odločate za poročanje o tovrstnih temah?
GV: Res se je težko odločiti. Vedeli smo, da to niso dobre novice za cepivo, če se izkaže, da gre za povezavo. Obenem smo vedeli, da lahko pride do tako resnih stranskih učinkov. Močno verjamem, da je potrebno, ko pride do tovrstnih zapletov, biti odkrit in jasen ter transparenten in ničesar ignorirati. Mislim, da jih oblasti in novinarji želijo ignorirati, a potem vseeno nekako pridejo na površje. Zato je bolje, če smo jasni. Na koncu si s tem pridobimo zaupanje, tako v cepiva kot tudi v oblast, ki ji lahko zaupamo, da bo poskrbela, da bodo zdravila in cepiva čim bolj varna. Zato sem se močno zavedla, da moramo o tem poročati, in to takoj, ko sem od znanstvenih skupin slišala, da menijo, da se res nekaj dogaja in da obstaja velika verjetnost, da je povezano s cepivom. A sočasno sem preživela kar nekaj neprespanih noči, ko me je skrbelo, če bo naše poročanje zmanjšalo namero ljudi po cepljenju. Govorili smo tudi z nekaj strokovnjakinjami in strokovnjaki na področju raziskovanja in poročanja o tveganjih. Vsi so rekli, da je potrebno povedati resnico, in to celotno resnico. Tudi če ob tem za kratek čas zmanjšamo ugled cepiva ali zdravila, je na dolgi rok izjemno pomembna transparentnost in to, da govorimo resnico ter jasno predstavimo vsa morebitna tveganja. Na dolgi rok gre za zaupanje javnosti. Sedaj moramo nujno zagotoviti, da čim več ljudi ve, da so ta cepiva dovolj varna in izjemno učinkovita proti virusu. Poleg tega mora čim več ljudi nujno prejeti cepivo, da lahko končamo s to pandemijo. Zdelo se nam je, da je potrebno poročati jasno in čim bolj podrobno ter predstaviti tisto, kaj je v nekem trenutku že znano in česa še ne vemo. To moramo narediti čim prej, ko le lahko. Ampak vseeno me je skrbelo. Upam, da smo naredili vse za čim večjo točnost in smo pri tem previdni.
ZM: V Berlin sem poklicala znanstveno novinarko Gretchen Vogel, ki za revijo Science pokriva znanost, zadnji mesec pa se je predvsem posvečala cepivu AstraZenece.
Krajšemu intervjuju lahko prisluhnete na Val 202. Prispevke Gretchen pa si lahko preberete na spletni strani revije Science.
Dodatni viri in objave:
Thrombotic Thrombocytopenia after ChAdOx1 nCov-19 Vaccination
Thrombosis and Thrombocytopenia after ChAdOx1 nCoV-19 Vaccination
Piškotarna 