Archive | februar, 2013

Grafit

27 Feb

Ravno sem prišla z ogleda Banksyjevega filma Exit through the gift shop. To je film, ki si ga moramo nujno ogledati, da začutimo ironijo sodobne družbe in njenega dojemanja umetnosti. V grafite sem verjetno zagledana že od malih nog; ne vem, zakaj me tako prevzemajo. Ko potujem, jih pogostokrat namenoma iščem po mestu z zemljevidom, na katerem so križci, kot da bi iskala skrite zaglade mesta. Pa saj to nekateri grafiti tudi zares so! Že v gimnaziji sem napisala seminar o grafitih. Na maturi sem poleg svoje prve ljubezni, biologije, izbrala umetnostno zgodovino, tako da so bili grafiti idealna tema. Danes si bom sposodila nekaj besed iz seminarja.

Lani sva s prijateljem po Londonu iskala Banskyijava dela.

Lani sva s prijateljem po Londonu iskala Banskyijava dela.

Beseda grafit v umetnostni zgodovini predstavlja neko umetniško delo, ki je nastalo s pomočjo vrezovanja oblik v neko podlago. Podoben termin je tudi »sgraffito«, ki opredeljuje vrezovanje neke barvne površine, da pride do druge pod njo. Obe besedi izhajata iz italijanske besede graffiato, kar pomeni vrezovanje. V antiki so s tem pojmom poimenovali vse, kar je bilo izklesano v steno z nekim ostrim predmetom, občasno pa sta bila v uporabi tudi kreda in oglje. Grški nedoločnik graphien pa pomeni pisati.

Moje ustvarjanje grafitov se je torej ustavilo nekje na stopnji plazenja po tleh in risanja s kredo po dvorišču. Sem jih pa zato z veseljem občudovala in raziskovala. Tako sem prišla pred leti do svoje definicije grafita, ki pravi, da so grafiti ena izmed oblik komuniciranja, ki se je v sodobnem času poslužujejo predvsem ljudje, ki želijo jasno izraziti svoje mnenje na drugačen načun. Hm, v grafitih sedaj naenkrat vidim kar manjšo analogijo s hip-hopom in punkom kot tistima glasbenima zvrstema, ki jasno izražata družbeno kritiko z rimami ali hrupom.

Kakorkoli, naj vas ne dolgočasim in se ne spravljam na vse probleme današnjega sveta in družbe, v kateri živimo; raje se posvetim grafitom. Prvi pravi sodobni grafiti so se začeli pojavljati na ulicah New Yorka, ko so se mladostniki že v začetku šestdesetih let začeli izražati z različnimi načini pisanja in risanja po zidovih, vlakih in drugih mestnih površinah. Prvi bolj znan grafitar je deloval pod imenom Taki 183. Kasneje je sledila poplava grafitov in ulične umetnosti po vsem svetu. Ene boljše, druge slabše. Med mojimi najbljubšimi in verjetno najbolj popularnimi je zagotovo Banksy, zato v vsakem mestu iščem tudi Space Invaderse.

taki183

Naj preskočim na še sodobnejše virtualne grafite, ki se pojavljajo povsod po mestih in jih večina ljudi niti ne opazi.To so t. i. digitalni grafiti. Ljudje jih ustvarjajo (ustvarjamo), ko označujemo naše lokacije, objavljamo slike na različnih družabnih omrežjih in tako naredimo posebne naše tenutke dostopne usem. Nekatri dodajajo na določenih mestih tudi besedila, z uporabo tehnologije povečane realnosti (augumented reality), ki stoji tudi za konceptom googlovih očal, lahko te zapise vidijo vsi s pametnimi telefoni oz. v prihodnosti morda z googlovimi očali. Za pametne telefone obstaja aplikacija Aurasma, s katero lahko s povečevalnim steklom pričaramo našo novo digitalno resničnost. Vsi, ki pa ne želite brezglavo z mobitelom pred očmi hoditi po svetu in zanemarjati ter ne opaziti lepot sveta, ki se nam ponujajo brez povečav, pa si oglejte nastanek mavričnega grafita. Kar domiselno, kajneda?

Tako bomo morda res dobili povečano resničnost ali pa še več dražljajev, ki nas bodo vodili v še večjo zmedenost. Naj zaenkrat ostanejo samo tisti dobri skriti grafiti, za katere se je potrebno kar malo potruditi, da jih najdemo in opazimo.

To je to!

Z

Pluton

19 Feb

Resnica boli; Pluton ni planet. Tako so se dogovorili na astronomski konferenci leta 2006 v Pragi. Raziskovalci vesolja so se odločili, da mu ne morejo dodeliti takšnega privilegija, saj so v letih raziskovanja po Plutonu odkrili še druga podobna nebesna telesa, ki krožijo v našem osončju in so celo večja od Plutona.

Da so Plutona lahko izločili iz družbe osmih planetov, so morali na novo določiti definicijo planeta, ki sedaj pravi takole: planet je nebesno telo, ki a) kroži okoli sonca, b) ima zadostno maso, da ga je njegova gravitacija oblikovala v skladu s rigidnimi telesnimi silami in zadošča hidrostatskemu ravnotežju, kar preprosteje pomeni, da ima okroglo obliko, in c) dominira svoji okolici. Okoli Plutona na žalost kroži še luna Karon, ki je velika kar za polovico Plutona. Karon je bila tako za Plutona usodna in omenjeni planet je padel v skupino palčkastih planetov, ki krožijo po našem osončju. Pluton z ostalini neplaneti kroži po Kuiperjevmu pasu okoli sonca.

Plutona so odkrili v začetku leta 1930, v raziskovalnem observatoriju Percival Lowella. Njegov obstoj oz. obstoj planeta X, ki je sekal Neptunovo tirnico, je napovedal že ustanovitelj observatorija. Odkril ga je Clyde William Tombaugh, 14 let po smrti Lowella. Poimenovala pa ga je takrat 11-letna Venetia Phair. Ko ji je dedek povedal zgodbo iz časopisa o na novo odkritem planetu, jo je spodbudil, naj določi ime zanj. Venetia Phair je predlagala Pluton, kar je bilo njenemu dedku tako všeč, da je zamisel predal naprej profesorju astronomije v Oxfordu. Ta je bil tudi navdušen nad imenom in ga je predal naprej v Lowellov observatorij. Tako je 1. maja 1930 Pluton dobil svoje ime. Poleg tega se ime Pluton začenja tudi z inicijalkama ustanovitelja observatorija, kjer so Plutona prvič zagledali, Percivala Lowella.

Seveda so nekateri zatem rekli, da je mlada Venetia Phair Plutona poimenovala po kužku iz risank, soimenjaku planeta Pluton. A v resnici je Disney uporabil ime planeta za svojega risanega junaka. V tem primeru je jasno, kaj je bilo prej, grška mitologija podzemlja s Plutonom, planet Pluton in nato kuža Pluton. Pravzaprav Disneyevi ustvarjalci niti ne vedo, zakaj so Mickeyevega psa poimenovali Pluton.

pluto_dog_disney

Verjetno ste že opazili oz. veste, da imajo vsa imena planetov svoj izvir v grški in rimski mitologiji. Pluton je tako grški bog podzemlja. Gre za eno izmed imen, ki predstavljajo bolj znanega boga Hada.

Mimogrede, če imate veliko zamisli za nova imena, pa lahko predlagate kakšnega za katero izmed še ne poimenovanih Plutonovih lun. Pluton ima namreš 5 lun; Nix, Hydra in že omenjena Charon, in dve nepoimenovani, P4 in P5.

Kljub temu, da je Pluton predstavljal planet X in je ta status izgubil leta 2006, nekateri še zmeraj iščejo planet X. Astronomi pa se v večji meri strinjajo, da planet X ne obstaja. Še vedno je v rabi le nekakšen koncept planeta X, s katerim razložijo določene anomalije v sončevem sistemu. Prav na podlagi take anomalije je Percival Lowell že več kot 100 let nazaj predlagal obstoj Plutona.

Ko že pišem o planetih, moram pojasniti tudi izvir besede planet. Slednja sodi med izpeljanke iz stare grščine planetes, (asteres) planetai ali tavajoče zvezde (wandering stars). Potemtakem tudi planeti po tirnicah le tavajo v neskončnem vesolju.

To je to!
Z

Kriptomnezija

12 Feb

Danes je pust, ta teden bo valentinovo, pa še 204. Darwinov rojstni dan praznujemo (tudi Abraham Lincoln je bil rojen istega dne). Tokrat pa vseeno ne bom pisala o aktualni temi, saj sem se nekaterim že posvetila lani, kakšna pa mora ostati tudi za recimo 205. ali pa 207. (pravljični?), mogoče 242. rojstni dan (za štoparje in brisače); vsa ta leta so mi bolj všeč. Sem pa včeraj po dolgem času spet prebrala nekaj t. i. longreadsov, ki bi jim lahko po slovensko rekli tudi malo daljši zapisi oz. eseji. Čakal me je tudi Oliver Sacksov esej o spominu, ki je pred dnevi zaokrožil po twitterju – celo priljubljena spletna stran brainpickings ga je predstavila. Esej vam priporočam v branje; zanimiva zgodba. V njej sem zasledila zanimivo besedo, in sicer kriptomnezijo.

Darwin thinks (vir: http://bhagatkapil.tumblr.com/)

Darwin thinks (vir: http://bhagatkapil.tumblr.com/)

Možgani so načeloma kar v redu stvar. A vseeno imajo svoje trike. Že pri roza barvi smo videli, da je brez mozga v glavi sploh ne bi bilo. Da o vseh različnih iluzijah sploh ne govorim. Kriptomnezija po mojem mnenju sodi med podobne pojave.

Kriptomnezija je pojav, ko se nam neka nova zamisel zdi povsem nova, v resnici pa gre za že poznano idejo. “Originalno” zamisel je lahko v resnici podal nekdo drugi; v tem primeru gre za nenamerno ponavljanje (plagiat). Lahko pa je zamisel celo naša, a smo nanjo pozabili in se nam zazdi, da gre za novo odkritje. V primeru, da je zamisel prvotno naša, lahko to vodi v pravi kreativni izbruh. V nasprotnem primeru pa v obtoževanje s strani lastnika originalne ideje. Tanka je meja skritih spominov.

To je to!
Z

Kenguru

5 Feb

Končno sem dočakala dan, ko vam lahko predstavim mojo najljubšo žival. Je že res, da obožujem naši kuži. Ampak jaz, že vse odkar sem bila otrok otroštva, verjamem v kenguruje.

kenguru

Kenguruji so zanimivi, imajo močan rep, hodijo, oprostite, skačejo po dveh in imajo vrečo, kjer se mladič razvija kar 190 dni, potem pa počasi teden za tednom osvaja svet okoli sebe. Po 235 dneh v vreči jo šele zares zapusti. Mladiči se skotijo, preden so dovolj razviti za samostojni razvoj izven maternice. Maternico zapustijo že po 33 dneh, pri približni velikosti fižolčka, in se odpravijo na nekajminutno težko pot v vrečo. Potem sledi nadaljnji, skoraj osemmesečni razvoj.

Samica je pripravljena na ponovno oploditev takoj, ko mladič zapusti maternico in se prestavi v vrečo. Če pride do oploditve, začne oplojeno jajčece mirovati (stanje dormance) in počaka, da se najprej razvije mladič v vreči. Ta pojav imenujemo embrionalna diapavza. Kasneje, ko zapusti vrečo, se zarodek naprej razvija do stopnje, ko je novi mladiček pripravljen na pot do vreče.

Še bolj zanimivi so celotni spolni organi teh živali. Samica ima tako kar tri nožnice (vagine) – stranski dve sta namenjeni prihodu semena v eno izmed maternic do jajčeca. Srednja pa je namenjena temu, da mali Joey (tako se reče malemu kengurujčku) odide v svet ali iz maternice v vrečo. Kengurujski samci so se morali prilagoditi na dve nožnici samic – no proces prilagajanja je moral biti sočasen. Tako imajo kenguruji penis, razcepljen na dva dela.

Samica je tako lahko pravzaprav ves čas noseča oz. pripravljena na novega mladiča.

Največji živeči vrečar je rdeči veliki kenguru (Macropus rufus). Samci lahko skočijo  v dolžino kar 9 m. V povprečju so visoki okoli 1,5 m. Imajo stalno telesno temperaturo okoli 36ºC. So herbivori, jedo samo rastlinsko hrano in živijo v manjših skupinah po dve do štiri živali skupaj. Samice pogostokrat živijo skupaj s mladiči. Na večjih območjih so vmes tudi samci, ki postanejo bolj samotarski, ko izgubijo status alfa samca.

Malo za zabavo: I am a kangoroo, boing, boing, boing

 

Pa še zares zanimiva zgodba o evoluciji in razvoju vrečarjev (marsupial). Le od kod so se vzele te posebne živali? Mimogrede: med vrečarje, poleg kengurujev, sodijo še vombati, koale, oposumi, posumi in tasmanski vragi.

 

Kdo gre z mano v Avstralijo, kenguruje pozdravit?

To je to!
Z, the kangaroo