V življenje prebivalk in prebivalcev Nove Zelandije se je vrnil virus SARS-CoV-2 in z njem bolezen COVID-19. Kljub temu, da so nedavno razglasili 100 dni uspešne eliminacije virusa, so dva dni po objavi zavidljivega dosežka ponovno zaznali širjenje virusa po skupnosti. Začelo se je z več okuženimi člani neke družine, sledil je celoten skupek (ang. cluster) okužb, ki naj bi imele skupen izvor. Število okužb je sorazmerno veliko: več kot 70.
Na Novi Zelandiji so ob uspešni eliminaciji virusa letos spomladi (tam je bila takrat jesen) spoznali, da je to mogoče. Tudi po nedavnem izbruhu ostaja njihov cilj eliminacija virusa znotraj države. Edina možnost za doseganje tega cilja je hitro sprejetje ukrepov ob morebitnih novih okužbah in povečevanje testiranja ter sledenja širjenju virusa, tako glede načina širjenja kot lokacij širitve.
Eliminacija ni enaka eridikaciji virusa: do slednje bi prišlo šele v primeru, če bi virus zajezili po vsem svetu, dokler ne bi bil več prisoten v nobeni človeški populaciji, kjerkoli na svetu. Ko govorimo o eliminaciji, gre za to, da posamezna država (ali območje) doseže eliminacijo virusa iz populacije, tako da nekaj časa ne zasledi nobenih novih okužb. In ko država enkrat to doseže, skrbi, da na njenih mejah ne bi prihajalo do ponovnega vnosa okužbe. Ker je to zelo težko doseči, je tudi razumljivo, da se novim izbruhom bolezni v skupnosti skoraj ni mogoče izogniti. Toda ob ustrezni pozornosti institucij javnega zdravja je mogoče preprečiti ponovno širjenje po skupnosti, saj so ustrezne institucije pripravljene, tako da lahko pride do hitre in ostre reakcije za zatrtje virusa. Pričakovati je mogoče, da je mogoče vsak izbruh posebej takoj zamejiti in nato pogasiti.
Kako so se na ponoven izbruh v zadnjih mesecih pripravili na otoku tam spodaj?
Prekinitev verig širjenja virusa: prekinitev nadaljnjega širjenja v prihodnosti in odkrivanje izvora okužbe
V prvih šestih mesecih se je v različnih državah izkazalo, da je pomembno odkriti tudi izvor okužbe. Na odkrivanje izvora okužb so se na primer osredotočili tudi na Japonskem. Če se pojavi nova okužba in gre pri tem za osebo, ki še ni v karanteni, kamor tako ali tako pošljejo vsako osebo, ki jo je neka okužena oseba navedla kot svoje dotedanje stike, je verjetnost, da je ta oseba virus razširjala naprej, zelo velika. V tem primeru je potrebno poiskati vse stike s to potrjeno okuženo osebo. Medtem pa je tudi ta oseba morala nekje priti v stik s prenašalcem ali prenašalko virusa. Če skratka najdemo izvor okužbe, lahko potem raziščemo tudi njene morebitne stranske veje in preprečimo nadaljnje vzporedno širjenje po skupnosti pri osebah, ki so se prav tako okužile z virusom enakega izvora.
Podoben primer iskanja povezav in izvora lahko zaznamo v kakšni kriminalki, ko “ta dobri” odkrijejo neko kriminalno združbo, a najprej zaznajo le male ribe, ki delujejo na terenu. Te izkoristijo za iskanje velike ribe v ozadju in tako na koncu onemogočijo celotno združbo, ne le delovanje njenih manjših stranskih vej.
Tudi raziskovalna skupina s člani in članicami iz različnih raziskovalnih institucij v Združenem kraljestvu je nedavno objavila model, v katerem je preverila, kako pomembno je iskanje vira okužb za zajezitev in prekinjanje širjenja okužbe. Glede na model, ki so ga predstavili, naj bi bilo tako imenovano retrospektivno iskanje izvora okužbe in s tem obveščanje morebitnih stikov tiste okužene osebe, ki je bila prvotni vir, dvakrat bolj uspešno pri prekinjanju verig širjenja. Prav prekinitve verig širjenja pa so glavni način, kako bodisi ublažiti bodisi zajeziti širjenje nekega patogena. Hitreje ko to uspešno naredimo, prej se lahko vrnemo v vsakdanje življenje. Prav to so naredili na Novi Zelandiji.
Na Novi Zelandiji so imeli ob novem izbruhu okužb na voljo tri možne scenarije iskanja izvora teh okužb.
Prva zaznano okužena oseba se je okužila pri delu v skladiščih, kjer skrbijo za dobrine, so shranjene v hladilnikih. Zato so v ta skladišča poslali laboratorijsko osebje, ki je vzelo brise iz različnih stvari in iskala možno prisotnost virusa. Prisotnost virusa preverjajo tudi v skladiščih istega podjetja v avstralskem Melbournu. Kljub vsemu se zdi ta scenarij prenosa zelo malo verjeten.
Druga možnost je, da se je morda virus skozi obdobje 100 dni brez potrjenih okužb kljub vsemu širil po Novi Zelandiji, le da ga niso zaznali. Toda to predvidevanje so zavrgli s določitvijo in primerjavo zaporedja nukleotidov v genomu virusa. Zaporedja nukleotidov s sevov SARS-CoV-2, ki so se po Novi Zelandiji širili jeseni, se ne ujemajo z zaporedjem nukleotidov v sevu, ki se je razširil v najnovejšem zaznanem skupku okužb.
Najbolj verjetna domneva o izvoru te okužbe je, da je virus prinesel nekdo, ki je bil bodisi zaposlen pri oskrbovanju urejenih karanten za tiste osebe, ki pridejo na Novo Zelandijo od zunaj, lahko pa ga je prinesel nekdo, ki je že zapustil nadzorovano dvotedensko karanteno. Tako dolga karantena namreč čaka vsako osebo, ki vstopi na Novo Zelandijo. Glede na trenutno znano zaporedje nukleotidov naj bi šlo za virus, ki se širi po Avstraliji in Združenem kraljestvu. Kljub temu pa so lahko virus prinesli tudi od drugod, saj Avstralija in Združeno kraljestvo objavljata in izvajata veliko več sekvencioniranja genoma virusa od drugih držav, zato bi lahko pri analizi prišlo do pristranskosti. Ravno zato raziskovalke in raziskovalci govorijo o verjetnosti in ne o gotovosti, da je virus tokrat uvožen iz Avstralije oziroma Združenega kraljestva.
V zadnjem dnevu so na primer odkrili tudi okužbo pri osebi, ki je zaposlena v enem izmed objektov, kjer prebivajo tisti, ki preživljajo dvotedensko karanteno. To bi lahko prispevalo že drugi skupek novih okužb na Novi Zelandiji, a zaenkrat je potrjeno okužena le ena oseba, ki je bila zaposlena v enem izmed objektov. To okužbo so na podlagi zaporedja nukleotidov povezali s potrjeno okuženo osebo, ki je bila nastanjena v karanteni in je bila premeščena v tiste prostore karantene, v kateri se nahajajo druge potrjeno okužene osebe. Tam bo prestala obvezno dvotedensko karanteno in v tem času prebolela okužbo s SARS-CoV-2.
Raziskovalna skupina iz Nove Zelandije je še pred pojavom novega skupka okužb raziskala genome virusa iz vzorcev, ki so jih zbrali v obdobju med marcem in junijem. Z analizo in primerjavo zaporedij nukleotidov iz vseh vzorcev so tako povezali do takrat še nepovezane okužbe v skupne skupke. Spoznali pa so tudi, da je le 19 % vnešenih okužb vodilo v več kot eno nadaljno okužbo. Večina teh okužb je prišla iz Severne Amerike in bližnje Avstralije in ne iz Azije, kjer se je virus najprej pojavil. SARS-CoV-2 sicer mutira za polovico počasneje kot virus, ki povzroča sezonsko gripo. Vseeno pa je to dovolj, da lahko znanstvenice in znanstveniki sledijo spremembam v genomu, do katerih prihaja in tako povezujejo različne klade (skupine, ki obsegajo skupnega prednika in vse njegove potomce).
Razlaga sekvenicioniranja genoma. Avtor: Toby Morris. Vir: The Spinoff – Siouxsie Wiles & Toby Morris: How genome sequencing could crack the case of the NZ Covid comeback
Povečanje zmogljivosti testiranja na aktivno okužbo – težko je zaustaviti virus, če nimamo vpogleda v to, kje je
Poleg priprav na sekvenciranje genoma virusa so na Novi Zelandiji povečali tudi zmogljivosti testiranja. Tako so v zadnjih dneh testirali okoli 25.000 ljudi na dan, kar je več kot kadarkoli prej. Pred tem so največ ljudi, 10.436, testirali 24. junija, do sedaj pa največ 16. avgusta, ko so testirali kar 26.014 oseb.
Povečanje zmogljivosti epidemiološke službe
Povečali so tudi zmogljivosti novozelandske epidemiološke službe. Dnevno objavljajo, koliko stikov z okuženimi osebami so že izsledili in obvestili o stiku in koliko jih še morajo. Poleg tega v medijih opozarjajo, če se je okužena oseba gibala v kakšnem nakupovalnem središču ali drugem javnem prostoru, naj bodo tisti, ki so morda tudi bili tam ob istem času, pozorni na morebiten pojav znakov okužbe.
Uporaba aplikacije in razvijanje novih tehnoloških metod, ki bi lahko prišle prav pri obveščanju o izpostavljenosti osebi, ki je potrjeno okužena
Spodbujajo uporabo aplikacije, ki uporabnicam in uporabnikom omogoča ustvarjanje dnevnika, v katerem beležijo, kje so kdaj bili, na primer z uporabo QR kod pred prihodom v restavracije, kina in podobno. Ob tem pa razvijajo in testirajo tudi nov sistem sledenja s karticami z vgrajenim bluetoothom, ki bi lahko neodvisno od mobilnega telefona pošiljal in sprejemal naključne kode in bil v pomoč epidemiološki službi.
Vzpostavitev skupne, centralne karantene za potrjeno okužene in njihovo spremstvo/člane istega gospodinjstva
Poleg tega so se odločili tudi za ustanovitev tako imenovane skupne, centralne karantene za zaznane okužene osebe, kjer se jim lahko pridružijo tudi drugi družinski člani. Tako je trenutno tam nastanjenih več kot 100 ljudi. To so potrjeno okužene osebe in njihovi družinski člani.
Sistem s štirimi ravnmi ukrepov, ki so ga posodobili
Na Novi Zelandiji do sedaj niso zapovedali nošnje mask. Ker je sedaj znano, da maske lahko ustavijo širjenje okužbe, zato spodbujajo ljudi, naj jih nosijo v zaprtih javnih prostorih in v barih, telovadnicah, pri petju ter v cerkvah. Ostali ukrepi so ostali enaki kot v marcu, aprilu in juniju.
Na Novi Zelandiji je trenutno zima in skoraj celotno zimo so preživeli z nič novimi primeri širjenja virusa po skupnosti. To je zavidljiv uspeh. Zadnje statistike umrljivosti na Novi Zelandiji tudi kažejo, da se bodo to zimo verjetno izognili valu zimskih smrti, ki so verjetno posledica drugih infekcijskih bolezni, ki prevladujejo v tem letnem času. Znano je že, da so do sedaj zaznali zelo malo primerov gripe.
Nova Zelandija je primer države, v kateri so sprejeli politično odločitev, da bodo sledili mnogim azijskim državam, ki so se odločile za eliminacijo virusa. Tako so ob ničelni pojavnosti novih okužb lahko preživeli tri zimske mesece v vsakdanjosti, ki so je bili vajeni izpred časov pandemije novega koronavirusa. Pri tem so se zavedali, da je le vprašanje časa, kdaj se virus lahko ponovno začne širiti po skupnosti, a ker je bil cilj jasen – eliminacija virusa – so reagirali hitro in odločno. Zaenkrat še ne vemo, kdaj in kako uspešno bodo zajezili nov izbruh, a trenutne številke novo zaznanih primerov, ki so iz dneva v dan manjše, vlivajo veliko optimizma. Prav lahko pa bi se zgodilo, da bi šli po poti Avstralije, ki ima veliko večji izbruh v državi Victoria, kjer se stanje kljub strogi karanteni, umirja zelo počasi. Na podlagi spremljanja primerov iz tujine postaja vedno bolj jasno, da negotovost glede prihodnosti pandemije najbolj zmanjša eliminacija virusa na določenih območjih in ne “življenje z virusom”.
New Zealand’s elimination strategy for the COVID-19 pandemic and what is required to make it work
Successful Elimination of Covid-19 Transmission in New Zealand
Piškotarna 