Borovnice

Danes sem si na sprehodu po Mariboru privoščila sladoled. Kot po navadi je bila polovica kepice vijolično obarvana borovnica. Borovnice imam rada že od malega, ko sem jih hodila v gozd nabirat skupaj z mami in babi. Ta navada se me v junijskih in julijskih mesecih še kar drži, in tako po navadi kar nekajkrat odidem na bližnji hrib in se za nekaj ur izgubim v iskanju grmičkov, polnih borovnic, dokler ne napolnim svoje škatlice za borovnice. Odkar imamo pri hiši psa, to počnem še bolj pogosto. Komaj čakam tiste mesece, ko pridem nazaj s sprehoda cela vijolična po rokah in okoli ust. Borovnice si privoščim skupaj s skuto za večerjo in kosmiči za zajtrk. Sicer še ni čas borovnic, ker se gozd šele dobro prebuja. Zamisel za izbiro besede tedna mi je dal slasten sladoled ter študija z odmevnim naslovom: Uživanje borovnic lahko zamakne kognitivni upad pri starejših ljudeh, o kateri sem brala pretekli teden.

Borovnice so bogate z flavonoidi, med katere spadajo tudi modri do rdeči antociani; slednjih je v borovnicah največ. Antociani imajo antioksidativne in antiinflamatorne lastnosti. To pomeni, da med drugim sodelujejo tudi pri uničenju nezdravih celic in zmanšujejo količino vnetnih mediatorjev v tkivih. Zelo množično jih raziskujejo tudi v medicinske namene. Koristne naj bi bile za cel spekter različnih obolenj; poleg nevrodegenerativnih bolezni jih uporabljajo tudi pri rakastih obolenjih, različnih vnetjih itd.

Najbolj zanimive zame so nevrodegenerativne bolezni in z njimi povezana prej omenjena raziskava. V njej so že več kot trideset let nazaj začeli na vsako četrto leto spremljati prehranjevalne navade večjega števila žensk. Njihove prehranjevalne navade so spremljali s polkvantitativnimi vprašalniki o prehrani. Med letoma 1995 in 2001 so kar 16.010 žensk, takrat že starejših od 70 let, izbrali za raziskavo, s katero so preučevali kognitivni upad. Glede na te teste so kasneje naredili statistične primerjave in odkrili statistično značilno razliko med tistimi, ki so uživale veliko antocianov, ki so jih dobile z borovnicami ali jagodami, ter tistimi, ki tega sadja niso uživale v tako velikih količinah. Razlika v starosti in stopnji kognitivnega upada je bila v povprečju dve leti in pol.

Raziskovalci sicer trdijo, da so bili pozorni na možnost, da različne preiskovanke prihajajo iz različnega socialnoekonomskega ozadja in so to zavrgli. Vseeno pa opozarjajo, da obstaja možnost, da so bile te ženske tudi bolj fizično aktivne od ostalih. Poleg tega obstaja še težava z napakami v izpolnjevanju vprašalnikov o prehranjevalnih navadah, pri katerih bi lahko prišlo do pripisovanja prevelikega pomena borovnicam in jagodam. Kakor so opozorile avtorice v sklepu, je treba biti pozoren tudi pri generalizaciji rezultatov raziskave na oba spola.

Meni se zdi omenjena raziskava zelo zanimiva; bila naj bi tudi prva bolj resna epidemiološka študija, v kateri so preiskovanke spremljali kar trideset let. Takih raziskav je sicer zelo malo. Do sedaj so vpliv borovnic, in s tem antocianov, preverjali le s testi na kakšnih glodalcih ali pa v krajšem časovnem obdobju.

Poleg tega bom še naprej bom veselo jedla borovničev sladoled in komaj čakala nabiranje borovnic v gozdu. Še babi jih bom ponudila; občasno jo bom tudi povabila zraven, da bova dobili antociane pa še fizično bova aktivni. Zmagovalna kombinacija.

To je to!

Z