Pred časom sem pisala o monogamiji v naravi. Ena izmed opisanih predlaganih teorij za nastanek monogamije je bilo povečanje samičinega teritorija in s tem posredno onemogočenje, da bi samec lahko sledil več samicam sočasno in tako z njimi imel mladiče. Nekatere živali so teritorialne in živijo na označenem ozemlju. Omenjene živali ne pustijo blizu osebkom enake vrste. Človek je drugačna žival. Kot sem že omenila, smo ljudje, skupaj še z nekaterimi živalmi, ki živijo v skupinah, zelo družabna in socialna bitja. Ljudje smo kar ultra socialna bitja. To pomeni, da ostalim ljudem pustimo blizu in ne branimo aktivno svojega teritorija. Kako blizu pridejo, je odvisno od tega, koliko daleč jim pustimo…
Več kot neskončnost… (Vir)
Naj se za konec počitnic torej posvetim poletni temi (da bo poletje malo dalj trajalo): plažam. Ste bili kaj na morju? So vas kaj motile sosednje brisače, družbe, družine, ostali ljudje okoli vas? So bili preblizu, predaleč?
Težko je verjeti, a obstajajo znanstveni članki o podobnih vprašanjih. Zanimiv je pregleden članek z naslovom Pregled prostornosti ozemlja na plaži: Mednacionalna raziskava (za tiste, ki mi še zmeraj ne verjamete: Territorial Spacing on a Beach Revisted: A Cross-National Exploration).
Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se umikali človeku, ki je preblizu vas, ali pa da ste rinili v bližino človeka, ki sicer ni bil vajen take bližine. Priznam, da jaz sicer ne maram pretirane bližine drugih ljudi. Vseeno sem večkrat opazila umikanje, ko sem se pogovarjala z ljudmi drugačnih navad in narodnosti. Na naše vedenje torej vpliva kraj oz. območje, od koder prihajamo. Ravno to je bilo eno izmed glavnih ugotovitev ob pregledu različnih raziskav o prostoru na plaži. Se pravi, kot kažejo primerjave, naj bi bile razlike med pripadniki različnih narodnosti in kultur večje kot med posamezniki iz enakih okolij.
Če te ne objemam, ne stoj tako blizu, da te lahko objamem. (Vir – Natalie Dee)
Kako so to ugotovili?
Šli so na teren, raziskovat na plažo. Super, kajne? Vprašalnike so razdelili med Nemce in Francoze. Že pred tem pa so podobne raziskave opravili med Američani. Spraševali so jih o tem, v kako številčni družbi so prišli na plažo in kdaj se jim zdi plaža polna oz. prepolna. Medtem so tudi opazovali vedenje ljudi na plaži, si zapisovali število ljudi na plaži, opisovali različne skupine (po starosti) in spremljali, kako označujejo svoje ozemlje (brisače, torbe itd.) ter koliko prostora si vzamejo.
Rezultati so pokazali, da moški potrebujejo več prostora, večje skupine ponavadi postavljajo brisače bolj tesno skupaj. Nemci in Američani postavljajo brisače bolj v krogu, medtem ko jih Francozi postavljajo v obliki elipse. Največ ozemlja so si vzeli Američani, sledili so Nemci, najmanj prostora pa so potrebovali Francozi. Največ ljudi bi na plažo spravili Francozi, malo manj Američani in najmanj Nemci.
Seveda si moramo ob teh ugotovitvah zastaviti veliko vprašanj. Se vsi ljudje neke narodnosti res vedejo podobno? Kaj nam na primer pove primerjava med ljudmi iz mest in s podeželja? Veliko podobnih vprašanj, skupaj s kritiko opisane raziskave, najdete tudi v tem opisu raziskave. Tudi v sami raziskavi omenjajo, da morda razlike niso tako kulturno in nacionalno pogojene, ampak gre za različna razumevanja plaže. V tem primeru bi lahko šlo za razlike med plažami različnih držav in narodov. Nekateri ljudje se zapirajo za velike ograde, drugi imajo ogromna okna in še bi lahko naštevala. Ljudje smo si pač različni.
Naj se vrnem na začetek. Osebnega prostora niso raziskovali samo na plaži. Že leta 1963 je kulturni antropolog Edward T. Hall vpeljal pojem proksemika. Ta sicer ne zadeva neposredno prostora, ki si ga vzamemo na plaži. Proksemika opisuje predvsem prostor, ki si ga običajno vzamemo pri neposredni medsebojni komunikaciji. Ta prostor je razdelil na štiri kategorije, in sicer na intimni prostor (od 15 do 46 cm), osebni prostor (od 46 do 120 cm), socialni prostor (od 1,2 do 3,7 m) in javni prostor (od 3,7 m in naprej).
Prikaz različnih vrst osebnega prostora po Hallu. (Vir)
Opisano se mi zdi zelo zanimivo in uporabno. Predstavljajte si, kako lahko tovrstno poznavanje ljudi pripomore, k oblikovanju skupin različnih narodnosti ter tudi k oblikovanju prostorov, kjer se ljudje zadržujejo in preživljajo veliko skupnega časa. Najde se še veliko zanimivih in uporabnih vrednosti tovrstnega raziskovanja, poznavanja in razumevanja ljudi.
To so neki splošni opisi prostora, ki ga ljudje potrebujemo. V veliki meri je ta prostor kulturno pogojen in odvisen tudi od vsakega posameznika posebaj. Podobno je tudi pri različnih vrstah živali prostor ozemlja različno obsežen. Tega ozemlja pa seveda nikakor ne moremo enačiti s proksemiko in osebni prostorom ljudi. Je pa oboje zanimivo. Imam vsaj novo besedo na zalogi: teritorij.
To je to!
Z
Piškotarna 