Kriptomnezija

Danes je pust, ta teden bo valentinovo, pa še 204. Darwinov rojstni dan praznujemo (tudi Abraham Lincoln je bil rojen istega dne). Tokrat pa vseeno ne bom pisala o aktualni temi, saj sem se nekaterim že posvetila lani, kakšna pa mora ostati tudi za recimo 205. ali pa 207. (pravljični?), mogoče 242. rojstni dan (za štoparje in brisače); vsa ta leta so mi bolj všeč. Sem pa včeraj po dolgem času spet prebrala nekaj t. i. longreadsov, ki bi jim lahko po slovensko rekli tudi malo daljši zapisi oz. eseji. Čakal me je tudi Oliver Sacksov esej o spominu, ki je pred dnevi zaokrožil po twitterju – celo priljubljena spletna stran brainpickings ga je predstavila. Esej vam priporočam v branje; zanimiva zgodba. V njej sem zasledila zanimivo besedo, in sicer kriptomnezijo.

Darwin thinks (vir: http://bhagatkapil.tumblr.com/)

Možgani so načeloma kar v redu stvar. A vseeno imajo svoje trike. Že pri roza barvi smo videli, da je brez mozga v glavi sploh ne bi bilo. Da o vseh različnih iluzijah sploh ne govorim. Kriptomnezija po mojem mnenju sodi med podobne pojave.

Kriptomnezija je pojav, ko se nam neka nova zamisel zdi povsem nova, v resnici pa gre za že poznano idejo. “Originalno” zamisel je lahko v resnici podal nekdo drugi; v tem primeru gre za nenamerno ponavljanje (plagiat). Lahko pa je zamisel celo naša, a smo nanjo pozabili in se nam zazdi, da gre za novo odkritje. V primeru, da je zamisel prvotno naša, lahko to vodi v pravi kreativni izbruh. V nasprotnem primeru pa v obtoževanje s strani lastnika originalne ideje. Tanka je meja skritih spominov.

To je to!
Z