Žled

4 Feb

Žled; zanimiva beseda – led z ž. A kaj ko prav sedaj predstavlja grozljivo stanje! Nekateri ga imenujejo kar ledena doba! Žled je v zadnjih dneh obdal Slovenijo. Po gozdovih poka, poškodovanih naj bi bilo okrog 42 odstotkov celotne gozdne površine. Včeraj je 75 odstotkov izobraževalnih zavodov odpovedalo pouk. Naj vas ne skrbi! Harvardski raziskovalec Joshua Goodman je ugotovil, da zaprtje javnih šol v času večjih snežnih padavin nima negativnega vpliva na učne rezultate. Ti dnevi so že ‘potihem’ všteti v šolsko leto in jih učenci nadoknadijo, ne da bi se to poznalo pri njihovih ocenah. Za razliko od teh imajo siceršnji posamični izostanki učenke ali učenca negativni učinek na njun učni uspeh.

Včeraj ob primorski avtocesti

Včeraj ob primorski avtocesti

Bežno se spominjam geografije in fizike iz osnovne šole in gimnazije. Mislim, da so to predmeti, kjer smo govorili o prehajanju snovi iz plinastega v tekoče stanje in potem v trdno obliko. Verjetno smo omenili ledeni dež in tudi žled, a se snovi ne spominjam. Zato sem se odločila, da danes malo raziščem žled. Žled najpogosteje nastane, ko pada ledeni dež. Ob tem je temperatura nekaj kilometrov nad Zemljo, kjer se tvorijo oblaki, nižja od ledišča, kasneje te snežinke pridejo v pas toplejšega zraka, kjer se stalijo in nastane dež, nad tlemi pa spet pristanejo v temperature pod ledišče, tako da lahko nastane leden dež ali pa se dežne kaplje na drevesih in na tleh spremenijo v led. Ko vodne kapljice dosežejo izpostavljene dele površja (predvsem krošnje dreves, a tudi električne in telefonske kable, antene itd.), se začne nalagati led in tvori leden oklep. Če je ta oklep debel, vodi v naravno katastrofo – pokanje dreves, lomljenje elektičnih daljnovodov… Tudi risi pobegnejo iz svoje ograde v živalskem vrtu. Ris že veselo čivka.

Ledeni dež (vir)

Ledeni dež (vir)

Čudno vreme pa v teh časih ni zadelo samo nas. Del Združenih držav Amerike je imel v začetku januarja polarne temperature in zelo veliko snega. Pojav se imenuje polarni vrtinec (polar votex). Temperature so padle krepko pod nič stopinj Celzija. Na zamrznjenih območjih so se začele pojavljati tudi snežne sove. Vseeno so lahko nekateri znanstveni navdušenci izvajali najrazličnejše poskuse v naravi, ki jih sicer ne bi mogli.

Poleg tega so nekateri celo rekli, da je sneg posledica vladne zarote. Ta poseben sneg naj se ne bi talil🙂 . Kako pa se sneg tali?

Prav povsod je čudno vreme; morda pa se res bližamo ledeni dobi. Kaj pa vem… Rastline in živali smo jih nekaj že uspešno preživeli. Rastline so v ta namen razvile različne prilagoditve. Drevesa so zožala žile, po katerih potuje voda v višje veje. To so pravzaprav drevesa začela razvijati zaradi višine že v časih, ko še ni bilo mraza in so se nahajala v tropskem podnebju. V hladnejših krajih so se drevesa morala zaščititi pred zmrzovanjem listov. Prva rešitev je zapolnitev listnih celic s gostimi sladkornimi sokovi, druga pa jesensko odpadanje listov.

Ker napovedujejo ponovne ohladitve, samo še nasvet iz živalskega sveta. Hodite po ledu kot pingvini. Težišče naj bo rahlo nagnjeno naprej. Včeraj sem naletela na tole sliko in sem se odločila poleg žledu še malo raziskati pingvine. Pingvini hodijo zelo nenavadno in smešno, pravzaprav racajo, kar pa je za njihovo okolje super. Lepo počasi se prebijajo po zamrznjenih tleh. Raziskovalci preučujejo pingvinsko racanje, da bi odkrili nove načine, kako olajšati hojo ljudem, ki imajo težave pri hoji.

To pa ni edini način, na katerega se pingvini premikajo. Po kopnem se tudi toboganjajo ali premikajo s trebuhom naprej po podlagi. Njihova krila, preoblikovana v veslaste okončine, jim pri tem dajejo dodatno hitrost. Poleg tega pa tudi plavajo pod vodo. Zanimive živali, ni kaj!

Počasi in po pingvinsko jutri ali pa na naslednjem ledu!

To je to!
Z

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: