Izkopanine

29 Jan

Izkopanine ali fosili, so kosti tudi fosili ali ne? Saj ne vem, ne najdem pravega odgovora. Vem le, da beseda fosil izhaja iz latinske besede fossus ali izkopanina. Torej je fosil izkopanina. Izkopljemo lahko ostanke živali (zoolite) in rastlin. Kljub temu, da so fosili po navadi nekaj starega, in starejši ljudje ter starejše stvari so polni neke čarne modrosti, so lahko tudi nadvse zabavni. Pripovedujejo nam zgodbo evolucije življenja na svetu in na koncu boste videli, da so fosili, dokler jih nismo znali pravilno datirati oz. določiti njihove starosti, lahko tudi zavajali, še posebno takrat, kadar so si ljudje želeli preveč ali bili objestni.

Pri preučevanju človeške evolucije so izkopali kar nekaj fosilov. Najbolj dejavna je bila rodbina Leakey, ki se je potepala po vzhodni Afriki, natančneje po Tanzaniji, v Olduvaiju, Keniji in Etiopiji. Seveda so bili prisotni še drugi arheologi in paleoantropologi. Za več informacij, v zabavo, morda za ples, vsekakor pa za širjenje obzorij, si lahko ogledaš spodnji Hominid Rap, ki super predstavi skoraj vsa pomembna odkritja za razlago čudovite zgodbe človeške evolucije.

Jaz pa se bom tokrat posvetila odkritju Piltdownskega moža. Če si prisluhnil oz. prisluhnila rapu o hominidih, potem že veš, da je bila vse skupaj velika potegavščina. Hm, o čem govorim?

Leta 1912 je Charles Dawson odkril lobanjo v Sussexu, v Angliji. Lobanja je imela znake primitivnega človečnjaka, torej prednika sodobnega umnega (razumnega) človeka. Poimenoval ga je Eoanthropus dawsoni. Bil je popoln, najden v Angliji, z večjim delom lobanje sodobnega človeka in primitivno čeljustnico. Prepričani so bili, da gre za povezavo (missing-link) med našimi najbližjimi predniki, primati, in rodom Homo. Zraven so odkrili še nekaj kosti že izumrlih živali. Šele leta 1949 so podvomini v avtentičnost najdbe in preverili najdbo z analizo fluora v vzorcu.

Analiza temelji na dejstvu, da se kemična sestava organskih ostankov v času spreminja. Tako v kosteh organske snovi razpadajo, vedno manj je dušika, medtem ko se anorganske spojine nalagajo, vedno več je fluora in urana. Iz tega lahko v primeru več najdb na enem mestu primerjajo vsebnost dušika (N) in fluora (F) v vzorcih. Če so vzorci iz enakega območja, tako pričakujejo, da imajo enako vsebnost N in F.

V primerih najdbe Piltdownskega moža to ni bilo potrjeno. Ostali ostanki kosti so bili starejši in vsebovali drugačno razmerje dušika in fluora. Kasneje so ugotovili, da je bila lobanja pobarvana, medtem ko je spodnja čeljustnica pripadala orangutanu in bila obdelana, da se je prilegala lobanji sodobnega človeka. Tako so odkrili eno največjih in najbolj znanih potegavščin v znanosti v prejšnjem stoletju.

Še bolj zanimivo je dejstvo, da uganka, kdo je podtaknil kosti, še zmeraj ni rešena. O tem so pisali tudi lani v reviji Nature. Med možnimi osumljenci je bil v začetku tudi Sir Arthur Conan Doyle, tj. slavni pisatelj, v čigar glavi se je rodil detektiv Sherlock Holmes. Sedaj je spet zelo priljubljen, saj si vsi želimo biti Šerloki in misliti ter opazovati okolico tako dobro kot slavni detektiv. Moja sestra, velika oboževalka detektiva, vedno reče: “Bravo Sherlock!” Ampak zaenkrat še ne moremo čestitati Angležem, ker zgodba o Piltdownskem možu še ni razrešena. Med najbolj verjetnimi osumljenci sta najprej sam odkritelj kosti Charles Dawson in njegov pomagač, duhovnik Teilhard de Chardin, ki je kasneje postal filozof in paleontolog. Ali pa sta bila krivca Martin Hinton, ki je kasneje postal kustos v londonskem naravoslovnemu muzeju, in morda Arthur Smith Woodward, paleotolog, ki je bil takratni vodja geološkega oddelka muzeja. Prav vsem bi tovrstno odkritje prišlo prav, še posebej ker so nekaj let prej v Nemčiji odkrili okostje Homo heidelbergensisa (datirano 400.000 do 600.000 nazaj), in v Indoneziji okostje Javanskega človeka (datirano 1,5 milijona let nazaj), ki sedaj sodi v vrsto Homo erectus erectus. Angleži pa so nekako nesrečno ostali brez svoji kosti; pač ne moraš vedno imeti, kar si zaželiš.

Mimogrede, tudi vmesnega člena med predniki primatov oz., bolj natančno, med predniki šimpanzov in rodovi hominidov ne poznamo oz. še ni bil odkrit. Vse več dokazov kaže na to, da gre verjetno za več vzporednih vej v evolucijskem drevesu človeka in samo ena je vodila do nas, medtem ko so ostali rodovi in vrste izumrle.

Morda bi moral biti naslov tega zapisa potegavščina. Pa naj bo kar fosil. Naj vam predstavim na hitro še zanimivo raziskavo, ki nam lahko iz fosilnih ostankov pove še več o evoluciji in spolni selekciji. Besedna zveza spolna selekcija je oblika naravne selekcije, ki osebku na podlagi njegovih lastnosti, ki povečujejo možnosti za parjenjeje, povečuje privlačnost osebka za to, da postane potencialni spolni partner. Morda si je Charels Dawson s svojo najdbo želel povečati ugled pri dekletih, pavjega repa pa si pač ni mogel dodati. Lahko bi ubral bolj Dalijevsko tehniko, ki se je baje ob osvajanju svoje muze Gale nadišavil s kravjim gnojem.

Dovolj okolišenja! Raziskovalci so torej ugotovili, da bi lahko s skrbno analizo in primerjanjem fosilnih ostankov s sedaj živečimi vrstami določili, katere lastnosti najdenih izumrlih živali so bile tiste lastnosti, ki so bile pomembne za spolno selekcijo in s tem za širjenje določenih genov. Poleg tega, da so odkrili zunanje lastnosti, specifično povezane z videzom in tudi vedenjem, ki je pri nekaterih vrstah pomemben del spolne selekcije, nam omogočajo fosilni ostanki prepoznavati tudi spolni dimorfizem izumrlih vrst, kar pomeni, da se ženski in moški osebki razlikujejo. Vse to podpira zamisel, da je bila spolna selekcija v evoluciji živalskega sveta prisotna že bolj zgodaj, kot smo predvidevali do sedaj.

Izlitje semen iz sporangija v  Rhynie Chert fosilu

Izlitje semen iz sporangija v Rhynie Chert fosilu

Mimogrede, na fosilnih ostankih lahko vidimo tudi prvo izlitje semen iz sporangija. V kamnih vidimo arhegonije in anteridije. Prvi so ženski spolni organ, drugi pa moški, in to pri mahovih, praprotih in večini golosemenk. Ostanki kažejo na starost med 408 in 363 milijoni let nazaj ali obdobje Devona.

To je to!

Z

2 Responses to “Izkopanine”

Trackbacks/Pingbacks

  1. Lobanja | Piškotarna - oktober 23, 2013

    […] poznate primer lobanje s Piltdowna? To je tista popolna lobanja, ki so jo našli v Angliji, kar je njeni popolnosti dodalo piko na i. Dokler niso ugotovili, da je […]

  2. Sherlock | Piškotarna - januar 7, 2014

    […] pogovor s Sherlockom pa prepuščam vaši domišljiji: kaj o slavnem junaku ali njegovem avtorju Arthurju Conanu Doylu boste spravili noter, je vaša […]

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: