Zajtrk

Danes sem prišla bolj pozno domov. Zavlačevanje me je vodilo v to, da sedaj v zadnjih izdihljajih dneva pišem torkov zapis. Komaj čakam jutro in z njim nov dan ter čas za zajtrk. Vsako jutro si ga vzamem – čas za zajtrk. Če grem bolj pozno od doma, med zajtrkom pregledam časopis ali preletim svoj glavni vir informacij, twitter. Tako sem verjetno naletela tudi na intervju: “Zakaj Američani jedo kosmiče za zajtrk?” Danes sem ga odkrila v svojem Pocketu. (Super aplikacija za shranjevanje zanimivih spletnih zapisov, blogov, novic itd.)

Pa dober tek!

V intervjuju z Abigail Carroll tako izvemo, da je industrijska revolucija v času med drugo polovico 18. stoletja in začetkom 19. stoletja vplivala na nastanek danes znanega zajtrka. Pred tem so se ljudje, glede na naše sedanje poglede, nenavadno prehranjevali. Zajtrk je bil bolj podoben hitri malici, sestavljen iz ostankov in preproste hrane. Ni bil zdrav obrok. Po industrijski revoluciji, ko so ljudje začeli z deli, ki niso bila nujno fizična in večinoma sedeča, kar je povzročalo težave s prebavo, so si nekateri zamislili, po njihovem mnenju, bolj zdrave načina prehranjevanja. In kje je bolje začeti kot pri začetku dneva in uvedbi “novega zajtrka”? Najprej so zagovarjali vegeterijanstvo in žitarice. John Harvey Kellogg, eden izmed ustanoviteljev tovarne Kellogg’s, je bil zdravnik, zaposlen v sanatoriju. Hitro je pograbil idejo o zdravih žitaricah in reševanju zdravstvenih težav s pravo prehrano. Tako je uvedel kosmiče za zajtrk. Z uspešnim oglaševanjem, po katerem naj bi kosmiči pozdravili kronične bolezni in ljudem ponovno omogočili shoditi, so se kosmiči uspešno prijeli. Verjetno so sedaj eden izmed bolj pogostih oblik zajtrka. Moje zajtrke v treh četrtinah zagotovo sestavljajo kosmiči z mlekom in sadjem. Mljask, mljask …

Kaj pa tradicionalni slovenski zajtrk?

Sicer ga ne poznam, sem pa naletela na projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Pri njem v osnovnih šolah učence poučujejo o pomembnosti samooskrbe in lokalne prehrane. Tako dobijo na tretji petek v novembru učenci za zajtrk črn kruh, maslo, med, jabolko in mleko. Takega zajtrka se tudi jaz ne bi branila. Če mleko zamenjam s kavo in si jabolko shranim na malico, to lahko predstavljal tisto četrtino mojih zajtrkov, ko se pred menoj zjutraj ne znajdejo kosmiči.

Sicer je to novodoben “tradicionalni” (kar je bistroumen nesmisel ali oksimoron; prav si ga zaznal/a!) slovenski zajtrk, saj tudi pri nas zajtrka pred prihodom industrije v tej obliki nismo poznali. Večinoma so ljudje obilneje obedovali enkrat na dan, zato da so se napolnili z energijo za delo. Kako zanimivo, da sedaj delamo pravo znanost iz naše prehrane? Še bolj zanimiv pa je močan vpliv okolja in kulture na naše prehranjevalne navade.

Froot loops – popularni ameriški kosmiči za zajtrk, polni vitaminov; a v teh barvah niso videti prav zdravi in naravni

Ko sem pisala blog za Scientific American Blogs, sem se naučila tudi o ameriškem načinu zajtrkovanja in o različnih vrstah zajtrka. Nekateri jedo omlete, drugi kosmiče ali pa kruh in marmelado. Če ste si zaželeli kosmiče ali pa morda kruh z maslom in medom; če vas zanima še kaj o prehrani ali bi morda radi vedeli, zakaj se redkokdaj prenajeste, ali pa kako si zapomniti, kje ste zadnjič jedli tisti odličen zajtrk, da boste lahko naslednjič koga povabili zraven, vam bo morda prišel prav moj zapis kot Scicurious Guest Writer – Kje se srečata lačnost in kognicija? (Where do hunger and cognition intersect?).

Morda pa sem vam dala kakšno zamisel za jutri, za zajtrk. Sedaj pa dovolj o hrani, potrebujem spanec.

To je to!
Z