Fenek

Poletje je, vroče je. Ta teden sem se bila primorana preseliti na Primorsko, kjer je verjetno še malo bolj vroče kot v Ljubljani. Pa nič zato, vročina me niti ne moti tako; naša dva psa, ki dneve preživljata ob klimi, očitno moti veliko bolj. Saj jima ne zamerim, ubogi revi (Freja in Lajka) se ne moreta potit in vse, kar jima preostane, je, da jezik molita iz gobca in malo zasopihata ter tako ohladita dihalne poti. Na navlaženih dihalnih poteh pride do evaporacije ali izhlapevanja tekočin in tako se malo ohladijo. Hladijo se tudi z razširjanjem prepletov žil in kapilar, predvsem na glavi in na učesih.

Ko sem ravno prišla do ušes: danes vam bom predstavila posebno puščavsko lisico, ki se hladi z ušesi, Vulpes zerda. V slovenščini jo imenujemo tudi fenek. Gre za žival, ki sodi v rod lisic (Vulpes), te pa sodijo v družino psov (Canidae). Puščavske lisice in lisjaki tehtajo okoli kilograma do kilograma in pol in so visoki okoli 20 centimetrov. V dolžino merijo kar 65 centimiterov, vendar tretjina te dolžine pripada njihovemu repu. Imajo pa zelo velika ušesa; no, za svojo velikost. Dolga so kar od 10 do 15 centimetrov. Zakaj pa govorim o teh posebnih, simpatičnih ušesih? Z njimi se te na puščavo super prilagojene živali hladijo, poleg tega z njimi boljše slišijo, kar jim pomaga pri nočnem lovu. Podnevi se namreč večinoma zadržujejo v rovih. Živijo bogato socialno življenje, bile pa naj bi monogamne. Lisičji par ima v leglu dva do pet mladičev. Ko ti odraščajo, nalovi hrano za vse lisjak, ki jo tudi prinese. Lovijo žuželke in manjše glodalce, zajce, kuščarice in ptiče.

“Men je čist cool!” (vir)

Hladijo se z ušesi. Kako?

Ravno tako kot se mi hladimo z razširjanjem žil, se tudi oni. Le da so pri fenekih najbolj gosto prepredene in posejane žilice po ušesih, ki delujejo kot nekakšni oddajniki toplote. Za hlajenje uporabljajo tudi sopihanje, podobno kot psi; no saj vendarle sodijo v enako družino. Pri puščavskih lisicah se lahko stopnja sopihanja in normalnega dihanja od 23 vdihov na minuto dvigne kar do 690 vdihov na minuto.

Poleg opisanih prilagoditev so se adaptirale tudi na hojo po segretem puščavskem pesku. To jim omogočajo tačke, ki so prekrite z dlako. Ta onemogoča vročemu pesku dostop do samih podplatov. Pravzaprav imajo mehke copatke. Kako prikupne živalce!

Ni dovolj, da so feneki prilagojeni le na vročino; ponoči se v Sahari, kjer domujejo, lahko zelo shladi. Pred mrazom jih ščiti gosta dlaka oz. kožuh, ki ob procesu piloerekcije ali postavitve dlak pokonci, tj. naježenja dlak, ustvari izolacijo in tako se toplota, ki jo oddajajo živalska telesa, ujame v zračne blazinice, ki jih ustvari gosta dlaka.

Vseeno pa puščavske lisice in lisjaki ne živijo na najbolj vročem delu Zemlje. Če te zanima, kje je najbolj vroče, si oglej spodnji video.

Naj se vrnem k živalim… Da mi kenguruji ne bodo zamerili: tudi oni imajo zanimive načine hlajenja (pa tudi prikupna ušesa). Njihove sprednje noge so gosto ožiljene, žile tečejo blizu površine kože, površina je na tem delu tudi mehkejša. Tako se v visoki vročini tam ližejo in pride do izhlapevanja sline, kar ohlaja kri v telesu. Na podoben način delujejo klime, ki so seveda tehnološko odkritje človeške vrste.

Rdeči veliki kenguru (Macropus rufus)

Torej nam pri naših 35 stopinjah Celzija le ne gre tako slabo. Lahko bi bilo še veliko bolj vroče. Vseeno pazite na živali, ker ne marajo pregrevanja. Še posebej me razjezijo kakšni lastniki psov, ki jih v tej vročini mučujo na sprehodih ali puščajo v pritljažnikih avtomobilov. No, pa tudi sami ne pretiravajte po tej vročini in pijte veliko vode.

To je to! Keep cool!
Z