Jelen

V odhajajočem letu sem med torkovimi besedami nekajkrat predstavila kakšno žival. Tako so se na TBT-ju znašli fenek, kenguru, komar, želva in žirafa. Danes vam za božično darilo predstavljam živali dveh velikih mož, in sicer Dedka Mraza in Božička. Glede na to, da danes hodi naokoli Božiček, se bom osredotočila na jelene.

Naj vseeno začnem s slovenskim Dedkom Mrazom. Slednji je imel ob sebi v sprevodu skoraj cel živalski vrt in domišljiski svet: konje, pingvine, kočevske in polarne medvede, zajce, zmaja, palčke, vile in snežinke. Pestra druščina, ni kaj.

Božični terenski vodnik (vir)

Na drugi strani pa Božička spremljajo slavni jeleni in nekaj palčkov. Morda še kdo. Božička spremlja devet jelenov, in sicer: Dasher, Dancer, Prancer, Vixen, Comet, Cupid, Doner in Blitzen, kasneje se jim je pridružil še najbolj slavni Rudolf.

Leteči, rdečenosi jeleni z rogovi?

Glede na znanost stvar ni tako preprosta. Med severnimi jeleni (Rangifer tarandus) imajo rogove tako samice kot samci. Slednji jih izgubijo po utrujajoči paritveni sezoni. Zatem traja kar štiri mesece, da spomladi dobijo nove. Tako jih čez božič pravzaprav nimajo. No, jeleni so po paritveni sezoni tako utrujeni, da bi težko veselo naokoli prevažali Božička, pa naj nam idilične božične čestitke to prikazujejo še tako drugače.

Sta pa možni tudi drugačni razlagi: lahko da so vsi Božičkovi jeleni kastrirani; le v tem primeru bi pozimi še imeli rogove. Lahko pa so v resnici košute in ne jeleni. Le košute imajo čez celo leto rogove, poleg tega pa bi lahko imele tudi dovolj energije za vleko sani. Sicer pa res, zakaj gre vsa slava samcem? Lahko bi jih razdelili na pol in imeli v Božičkovem spremstvu tudi košute. No pa saj, imena – Vixen, Dancer. So to samci ali samice?

Še preden sem se vprašala, ali so Božičkovi jeleni vsi samci, bi morda morala odgovoriti na vprašanje, kako ti Božičkovi jeleni letijo. LETIJO!?! Kako?

No, jeleni ne letijo. Letijo pač lahko v glavah rahlo omamljenih prebivalcev severnega tečaja. Zgodba z omamljenostjo sega vse do razlage rdeče in bele barve, v katero je odet slavni mož. Patrick Harding z univerze v angleškem Sheefieldu pravi, da je Božičkova oprema – vse od oblačil do letečih sani – povezana z rdečo mušnico (Amanita muscaria). To je bila najljubša halucinogena droga severne Evrope. Preden je tja prišel alkohol. Halucinogeni snovi v mušnici sta ibotenska kislina in muskimol. Ibotensko kislino najdemo v sveži mušnici; ko mušnico posušimo, nastane muskimol. Mušnice so uživali šamani, da so se povezali z nadnaravnimi silami oz. prestopali med svetovi. Če je bilo njihovo “letenje” med bogove uspešno, je šaman sokrajanom razodel novo znanje. Ko je bil šaman v transu, naj bi celo vzklikal: “Ho, ho, ho.” Evforičen smeh je bil seveda posledica jemanja droge. Posušene rdeče mušnice oz. muskimol so povzročale vizije. Z njimi sta rdeča in bela barva dobili simboličen pomen.

Rdeča mušnica (vir)

Poleg tega nekateri raziskovalci opozarjajo tudi na to, da so severni jeleni radi pili človeški urin, ki je imel v sebi sledove muskimola po uživanju rdečih mušnic. Jeleni so se torej tudi zadevali. Pa tudi krajani so kdaj za šamanom pili njegov urin, v katerem so bili kemični ostanki muskimola. Od vse te zadetosti ni čudno, da so jeleni letali. Ampak samo v njihovih glavah. Naj razložim. Ko smo trezni, naš vid, če seveda nismo izpostavljeni kakšni optični prevari, sprejema in predstavlja signale, ki so del skupne zaznavne resničnosi (karkoli resničnost pač že je). Nasprotno pa lahko v stanju halucinacij v nepremičnih objektih v našem vidnem polju zaznavamo premikanje, čeprav ga tam ni. Možgani nas prepričujejo, da se vse okoli nas premika in voila – devet jelenov leti in pelje Božička v širni svet!

Kaj pa rdeči nosovi? No, bolj točno – Rudolfov rdeči nos.

Rdečenosi severni jelen (vir)

Še nedolgo nazaj so znanstveniki menili, da je Rudolfov rdeči nos posledica parazitov, ki se nahajajo v jelenjih dihalih in nosovih. Obstajalo naj bi kar 20 parazitov, ki so specifični za severne jelene. A so odkrili, da ni tako. Razlog za rdeči nos je preprost. Jeleni imajo zelo gosto prekrvavljene nosove, da se grejejo ali hladijo, odvisno od okoliščin. Močna prekrvavitev jim omogoča nadzirati termoregulacijo in tudi hladiti možgane. Rudolfov nos se tako ob vleki Božičkovih sani hladi, njegov nos pa postaja rdeč. Morda je zanimivo tudi vprašanje, če Rudolf res lahko s svojim rdečim nosom vodi Božička po megli. Verjetno ne, za to bi, kot pravi na bloger Kyle Hill, potreboval inštrument, ki ga uporabljajo v letalih.

Še eno skrivnost nosijo severni jeleni. Njihove oči spreminjajo barvo: poleti so večji del dneva izpostavljeni svetlobi, pozimi temi. Temu so se morali nekako prilagoditi. Raziskovalci so menili, da gre za prilagoditve na ravni živčevja. A v resnici ni tako. Spremeni se jim kar barva oči. Poleti njihove oči žarijo zlato, pozimi pa pomodrijo. Sprememba barve se zgodi na tapetum lucidum. To je plast tkiva v očesu, ki odbija svetlobo nazaj skozi mrežnico, kar mrežnici omogoča, da ujame “dodatne”, sicer izgubljene fotone svetlobe. To je tudi tisti sloj, ki je kriv tudi za to, da se lahko zgodi, če fotografiramo naše hišne ljubljenčke, pse ali mačke, da dobijo vampirski pogled, ko iz njihovih oči seva rumena barva. Jelenja očesa so v normalnem stanju zlate barve, pozimi pa pomodrijo. Do te spremembe pride pozimi, ko so jeleni dalj časa izpostavljeni mrazu in temi čez dan. Jelenje zenice se razširijo, kar ima posledice na celotno oko, saj pride do pritiska na tapetum. Kolagenska vlakna, ki sestavljajo tapetum, se stisnejo in odsevajo modro barvo. Zaradi tega postanejo oči tudi bolj občutljive na svetlobo, kar je v temačnem zimskem obdobju za jelene še posebej dobro.

Prav zanimivo je, kako natančno so jih preučili in koliko dostopnih informacij se najde o njih. Tole je moje današnje darilo za vas, bralke in bralci; pa vesel božič!

To je to!
Z

Če si želite še kakšen piškot, ste vabljeni na Metino listo, kjer sem z zapisom gostovala včeraj. Preberite si, kako rdeča barva, božične vonjave in pesmi vplivajo na potrošnike. Lahko pa si privoščite tudi lanski božični piškot – o poganskem izviru božičnih praznikov – ter tudi predlanski božični piškot.

(Drugo moje darilo je mini epizoda Sherlocka, če je med vami kakšen ljubitelj te odlične britanske serije.)